O endometriozi, tej kronični bolezni žensk, se zdaj govori veliko več kot v preteklosti – tako v strokovnih krogih kot v javnosti. Kot pojasnjuje dr. Vesna Šalamun s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je tudi zaradi tega k njim napotenih vedno več žensk. Zaradi povečanih potreb in zahtevnejše diagnostike so na oddelku letos ustanovili Dnevni center za endometriozo, kjer se trudijo bolnice čim bolje pregledati, jim prisluhniti in jim dati čim več potrebnih informacij.

Lahko pojasnite, kaj je endometrioza, kakšni so njeni simptomi?

Endometrioza je kronična bolezen žensk, pri kateri se tkivo, ki je podobno tkivu sluznice maternice, pojavlja zunaj maternične votline. Tkivo najdemo na potrebušnici, vezeh maternice, jajčnikih, jajcevodih, lahko pa tudi v predelu mehurja, črevesja, nožnice, trebušne prepone, v popku ali brazgotinah trebušne stene. Endometrioza ni enotna bolezen, poznamo namreč tri različne oblike: povrhnjo endometriozo, ki jo ugotovimo z laparoskopsko operacijo, endometriozo jajčnika (t. i. endometriomi oz. “čokoladne” ciste) in globoko infiltrativno endometriozo. Zadnji dve obliki ugotavljamo z ultrazvokom in dokončno potrdimo z laparoskopsko operacijo.

Najpogostejši in najpomembnejši težavi, s katerima se soočajo bolnice z endometriozo, sta dve: bolečina in neplodnost. Bolečina se lahko kaže v obliki bolečih menstruacij, ki so včasih tudi tako hude, da onemogočajo normalne aktivnosti. Bolečina v medenični votlini se lahko pojavi že pred menstruacijo in traja tudi več dni po njej. Bolečine se lahko pojavljajo ob drugem času v ciklusu, na primer med ovulacijo, včasih pa so kronične narave in se pojavljajo ne glede na menstruacijski cikel. Ob ponavljajočih se bolečinah so bolnice utrujene, depresivne, izčrpane, včasih tudi zaskrbljene, saj so lahko za njimi številne preiskave in operacije, do diagnoze pa pridejo šele po letih težav. Endometrioza lahko tako močno vpliva tudi na kakovost življenja žensk.

Posebej bi poudarila še na druge težave, ki jih imajo bolnice, ko je bolezen razširjena na črevo. V tem primeru so simptomom, ki sem jih že navedla, pridružene še težave v obliki bolečega odvajanja blata ali krvi na blatu med menstruacijo. Če se endometrioza pojavlja v nožnici ali na vezeh maternice, imajo bolnice boleče spolne odnose. Če je prisotna na mehurju, je prisotno boleče ali pogosto uriniranje med menstruacijo, redkeje tudi krvavi urin.

Kako endometrioza vpliva na (zmanjšano) plodnost? Koliko žensk z endometriozo ima težave z zanositvijo?

Endometrioza predstavlja enega najpogostejših vzrokov za neplodnost žensk. Čeprav vemo, da ima 20–40 % neplodnih žensk endometriozo, pa je težje opredeliti, koliko žensk z endometriozo ima težave z zanositvijo. Mehanizmov, s katerimi bolezen zmanjšuje plodnost, je več. V obsežnejših oblikah endometrioze je vzrok predvsem anatomski, saj močno spremeni anatomijo male medenice. V blažjih oblikah je možnih več razlag, od spremenjenega izločanja določenih lokalnih dejavnikov, ki nato vplivajo na delovanje jajčnikov, jajcevodov, maternice in tudi semenčic, do motenj ovulacij jajčnika.

Kakšen je potek zdravljenja endometrioze? Je ozdravljiva?

Čeprav je endometrioza kronična bolezen in se lahko ponavlja, je večinoma ozdravljiva. Zdravljenje je praviloma kirurško, kadar povzroča težave v obliki bolečin, pogosto pa je z operacijo mogoče izboljšati tudi težave z zanositvijo. Pristop operacije je laparoskopski, kar pomeni, da preko manjših rezov v trebušni steni s posebnim optičnim instrumentom pregledamo malo medenico in nato izrežemo ali elektrokoaguliramo endometriotične spremembe, izluščimo endometriome in vzpostavimo normalno anatomijo v mali medenici.

V primerih globoke infiltrativne endometrioze, ko se endometrioza pojavlja na črevesu, mehurju, sečevodih, pa so operacije zahtevnejše in zahtevajo interdisciplinarni pristop. Pri nas imamo tako sestavljen tim operaterjev različnih strok, s katerimi sodelujemo pri odločitvah in indikacijah za operacije, še posebej dobro pa sodelujemo z abdominalnimi kirurgi. Moram poudariti, da sta izkušenost operaterjev in natančno ter nežno delo s tkivom ključna. Če se bolezen ponovi ali v primeru preprečevanja bolezni lahko bolnicam pomagamo z zdravili.

Zdravljenje neplodnosti v povezavi z endometriozo je nekoliko bolj zapleteno, saj je odvisno od starosti ženske, njenih dodatnih težav, morebitnih predhodnih operacij in partnerjevega semena. Na voljo sta dva pristopa: kirurški in zunajtelesna oploditev. Ker na našem oddelku zagovarjamo celostno obravnavo neplodnosti, poskušamo vzroke za neplodnost najprej kirurško odpraviti, in če par še vedno ne zanosi, mu ponudimo postopke oploditve z zunajtelesno pomočjo. Dobre 3/4 vseh bolnic z endometriozo zanosi, od tega 2/3 po naravni poti po operaciji, 1/3 pa s pomočjo zunajtelesne oploditve.