Rak je kronična bolezen, ki močno prizadene telo posameznika, ga oslabi in poslabša delovanje organizma. Prav ob pomoči telesne dejavnosti med samo onkološko boleznijo in po končanem zdravljenju pa je mogoče izboljšati kakovost življenja in delovanje organskih sistemov. Seveda pri tem velja biti previden, saj vsaka vadba ni primerna, temveč lahko s prekomernim dolgotrajnim naporom dosežemo prav nasproten učinek.

Avtorica: Nika Arsovski

Onkološko zdravljenje lahko oslabi nekatere telesne funkcije, med drugim se lahko poslabša delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema. Na preizkušnji se znajde tudi naš imunski sistem, saj kemoterapija povzroči upad proizvodnje imunskih celic. Posledice zdravljenja se odražajo tudi na podobi telesa, mišice lahko oslabijo, pride do spremembe telesne mase, pojavijo se lahko nespečnost, bruhanje ali bolečina.

Nekatere vrste onkoloških terapij se povezujejo z izgubo kostne mase, pomanjkanje kostnih mineralov pa lahko vodi v številne funkcionalne omejitve in poveča tveganje za zlom ter nastanek osteoporoze. Poškodba mehkih tkiv vpliva na gibljivost in zmanjša mobilnost ter upočasni delovanje telesa. Zaradi vseh naštetih vplivov onkološkega zdravljenja na telo je bistvenega pomena pravilna telesna dejavnost, saj gibanje blagodejno vpliva na bolnikovo počutje in potek zdravljenja.

Vadba krepi imunski sistem, premaguje utrujenost in skrajša čas bolnišničnega zdravljenja

S primerno dejavnostjo izboljšamo kakovost življenja, zmanjšamo utrujenost in pripomoremo k vse večji samostojnosti. Izboljša se splošno delovanje telesa, gibanje pa zmanjšuje tudi umrljivost pri posamičnih oblikah raka, saj je po nekaterih raziskavah višja mišična moč povezana z nižjo umrljivostjo. S telesno dejavnostjo se zviša izločanje citokinov, ki imajo protivnetne lastnosti, posledično pa dejavnost zavira rast tumorskih celic.

Ob telesni dejavnosti se izboljša tudi delovanje imunskega sistema, ki je ob onkološkem zdravljenju oslabljen. Vsakodnevna dejavnost skrajša čas bolnišničnega zdravljenja in zmanjša potrebo po obisku zdravnika. Vadba blagodejno vpliva tudi na delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema, saj zmanjša tveganje za nastanek srčnih bolezni ter izboljša krvni pretok. Ob telesni zmogljivosti se izboljša gibljivost in dvigne mišična moč, kar pripomore k boljšemu ravnotežju in posledično manjšemu tveganju za padce ter zlome.

Poleg tega vadba pozitivno vpliva tudi na psihosocialno delovanje posameznika, saj izboljša samopodobo in razpoloženje, obenem pa omogoča lažjo prilagoditev na bolezensko stanje. S pomočjo vadbe bolniki vzpostavijo novo strukturo v vsakdanu in ob veliki življenjski preizkušnji si ponovno začnejo zastavljati cilje ter opazovati napredek pri doseganju teh.

Vadba v veliki meri tudi odvrača pozornost od zdravstvenih težav, saj nam med dejavnostjo s pleč padejo številna bremena, poleg tega je vadba tudi čudovit način druženja. Telesna dejavnost in njeni rezultati nam nudijo številne potrditve, tako telesne kot tudi potrditve samih sebe, obenem pa z njihovo pomočjo premagujemo številne ovire in pridobivamo motivacijo za življenje.

Raziskave so pokazale tudi blagodejen vpliv vadbe na posamične vrste raka. Pri ženskah v menopavzi vadba za moč in vadba z doskoki pripomoreta k povečanju kostne gostote in preprečujeta kopičenje maščobne mase, ki vodi v slabšo prognozo. Z ohranjanjem mišične mase lahko vplivamo na učinkovitejše zdravljenje in doprinesemo k boljšemu končnemu izidu. Prav tako ima telesna dejavnost dodatne prednosti tudi pri raku prostate, saj povečuje pusto telesno maso in izboljša delovanje telesa.

Vključite vadbo v vsakodnevno življenje

Priporočljivo je, da tudi ob postavljeni diagnozi nadaljujete dnevno dejavnost, saj se na ta način izognete telesni nedejavnosti. Strokovnjaki priporočajo vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe tedensko oz. vsaj 75 minut visoko intenzivne vadbe tedensko. Za dosego priporočljivih količin je dobrodošla kombinacija zmerne in visoko intenzivne vadbe. Najbolje je, če vam vadbo uspe umestiti v vaš vsakdan.

Tako se namesto z avtobusom v službo odpravite s kolesom ali peš. Telesno dejavnost, kot so posamične oblike vadbe ali fitnes pripomočki, lahko združujete tudi z bolj statičnimi dejavnostmi, ko je recimo gledanje televizorja. V primeru pomanjkanja časa lahko določene vaje izvajate tudi med službenimi odmori.

Za najboljše rezultate je treba upoštevati posamične dejavnike, kot so oblika vadbe, intenzivnost, trajanje, dolžina programa in frekvenca. Najučinkovitejša je po raziskavah sodeč vodena vadba, z zmerno intenzivnostjo, ki traja vsaj 20–30 minut. Telesna dejavnost se priporoča za pet dni v tednu, če to ni mogoče, vsaj dva ali tri.

V začetku je to pri številnih onkoloških bolnikih nemogoče, saj bolezen v veliki meri zmanjša delovanje telesnega sistema, poleg tega pa je problem še večji, če so bili posamezniki pred tem telesno nedejavni. V primeru slednjih se priporoča prekinjajoča telesna dejavnost, večkrat dnevno po 10 minut. Če ste bili že pred onkološkim obsevanjem in kemoterapijo vključeni v vadbeni program, boste v času terapij morda vadili z nižjo intenziteto in krajšimi časovnimi obdobji, a naj vas to od telesne dejavnosti ne odvrne.

Vpad mišične mase povezujejo s slabšim odzivom na zdravljenje in kratkim preživetjem v primeru naprednejše oblike raka, sočasno pa tudi z več stranskimi učinki onkološkega zdravljenja. Prav zato je misel na ohranjanje mišične mase ena izmed prioritet pri sami onkološki obravnavi. Priporoča se več ponovitev ob manjši obremenitvi.

Po najnovejših raziskavah sodeč, ki so jih opravili na zdravih odraslih osebah, namreč vadba za moč z nizkim bremenom in ob številnih ponovitvah spodbuja sintezo mišičnih proteinov bolj kot vadba s težjim bremenom ob manj ponovitvah. Posebno pozorne naj bodo bolnice z rakom dojke, saj naj se zgledujejo predvsem po prilagojenem vadbenem programu, ki se v večji meri osredotoča na specifične mišice zgornjih okončin.

Pred vadbo po nasvet k zdravniku

Ob številnih blagodejnih učinkih na samo zdravljenje in zdravje bolnikov z rakom je treba omeniti, da v povezavi s telesno vadbo obstajajo tudi posamične omejitve, o katerih se posvetujte s svojim zdravnikom. Potrebna je ocena okvare živčevja in mišično-skeletnih okvar, ki lahko nastanejo kot posledica onkološkega zdravljenja. V primeru hormonske terapije je priporočljiva ocena tveganja za zlome kosti, posameznikom z metastazami v kosteh pa bo pregled dobra iztočnica za izbiro oblik varne vadbe. V primeru srčno-žilnih težav je potrebna medicinska ocena o varnosti telesnih naporov pred samim začetkom vadbe.

Pogosti posledici onkološke bolezni sta tudi sarkopenija, s starostjo povezan upad mišične mase in kaheksija, presnovno stanje, ki nastane kot posledica kroničnih bolezni in se odraža z izgubo telesne teže. Zavoljo tveganja za upad mišične mase in telesne teže naj si onkološki bolniki pred začetkom vadbe priskrbijo še prehransko oceno in meritve telesne sestave.

Posamične omejitve veljajo tudi za določene vrste raka. Pri bolnicah z rakom dojke se priporoča pridobitev ocene težav z roko oz. ramo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodb v zgornjem delu telesa. Pri raku prostate je dobro pridobiti oceno mišične moči in stopnjo izgubljanja mišične mase, v primeru raka črevesja in umetelnega izhoda črevesja (stoma) pa je treba poskrbeti za zadostno zaščito pred okužbami, če je vadba intenzivnejša od hoje.

Bolnice s povišano telesno težo in z ginekološkimi vrstami raka (rak materničnega vratu, rak materničnega telesa, rak jajčnikov in jajcevodov, rak vulve oziroma zunanjega spolovila in rak nožnice) bodo pred začetkom vadbe morda potrebovale medicinsko oceno o varnosti vadbe, predvsem pregled spodnjih okončin v primeru intenzivne vadbe za vzdržljivost in moč.

Vsekakor se velja pred začetkom telesne dejavnosti zanesti na strokovno zdravstveno pomoč. Če ste dobili zdravniško zeleno luč, pa le pogumno obujte športne copate in razgibajte svoje telo, ki vam bo ob tem nadvse hvaležno.

»Ob telesni dejavnosti se izboljša tudi delovanje imunskega sistema, ki je ob onkološkem zdravljenju oslabljen. Vsakodnevna dejavnost skrajša čas bolnišničnega zdravljenja in zmanjša potrebo po obisku zdravnika. Vadba blagodejno vpliva tudi na delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema, saj zmanjša tveganje za nastanek srčnih bolezni ter izboljša krvni pretok.«

ABC

A Primerna telesna dejavnost blagodejno vpliva na bolnikovo počutje in potek zdravljenja.

B Priporoča se vsaj 150 minut zmerno intenzivne oz. vsaj 75 minut visoko intenzivne vadbe tedensko.

C Bolj učinkovito je opraviti več ponovitev ob manjši obremenitvi.