Rožnati oktober – mesec ozaveščanja o raku dojk

V razvitem svetu in tako tudi pri nas je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah in izpostavlja se ga kot pomemben javnozdravstveni problem. Pojavnost tega raka je v porastu. Za uspešno preprečevanje tega raka smo odgovorni tudi sami. Pomembno je, da smo pozorne na stanje dojk in se od 20. leta naprej samo pregledujemo.

Kdo zboleva za rakom dojk?

Zgodnja menstruacija in pozna menopavza zagotovo delno vplivata. Večje tveganje imajo tudi ženske, ki so prvič rodile po 30. letu ali sploh niso rodile, če so rodile malo otrok in niso dojile. Na pojav raka dojk vpliva jemanje hormonske kontracepcije (v obliki tabletk ali kot hormonsko nadomestno zdravljenje). Pretirano pitje alkohola, debelost ter ionizirajoče sevanje so med pomembnimi dejavniki tveganja, prav tako pa tudi nepreglednost dojk ob mamografiji in genetski dejavniki.

Vrste raka dojk

Razlikujemo neinvazivni in invazivni rak dojk. Pri prvem klinična slika oziroma simptomi niso vidni in zato ga skoraj vedno odkrijejo z mamografijo. Obstajata dve podskupini neinvazivnega raka. Prvi je duktalni karcinom (nastane iz epitelija oziroma vrhnjice, ki obdaja izvodila mlečne žleze), sem se uvršča tudi pagetova bolezen. Slednja je redka oblika in pri njej rakave celice vdrejo v bradavico in kolobar. Ker ima kolobar pri tem videz ekcema, se ta rak pogosto zamenjuje z okužbo. Druga podskupina neinvazivnega raka je lobularni karcinom. Ta nastane iz krovnega tkiva, ki obdaja režnje (to so mešički, kjer nastaja mleko).

Invazivni rak dojk se kaže v več stadijih. V primeru zgodnjega raka dojk je ta omejen na dojko, razširi se lahko le na pazdušne bezgavke. Značilno se kaže kot trda, grčasta zatrdlina v dojki, ki običajno ne boli. Pogosto se pojavi tudi vdrta koža ali bradavica. Če se tumor razrašča pod bradavico, je ta lahko uvlečena. Pogost simptom so tudi povečane bezgavke v pazduhi in na ključnični kotanji. Pojavi se lahko izcedek iz dojke, običajno krvav ali bister. V zgodnje rake dojk uvrščamo tudi netipni rak dojk.

Napredovali rak dojke

Rak dojke lahko lokalno napreduje in se razraste v velik tumor, ob tem se lahko bezgavke med seboj zrastejo in se povečajo. Lokalno napredovali rak lahko povzroči razpadanje površinskega tkiva ali pa vrašča v okoliška tkiva, in to lahko tudi boli. V skupino lokalno napredovalih rakov uvrščamo tudi vnetnega raka dojk, pri katerem je značilna pordela, edematozna koža (kot pomarančasta). Tumor je v tem primeru slabo omejen in slabo tipen.  

Rak dojke se lahko, če je prepozno odkrit in zdravljen, razvije v napredovalega raka dojke. To pomeni, da se razseje oziroma metastazira tudi v druge, oddaljene organe. V katerih primerih se to lahko zgodi? Kljub zgodaj odkritemu raku dojk in čedalje uspešnejšemu zdravljenju se rak pri četrtini bolnic lahko ponovno pojavi, in sicer v razsejani obliki. V nekaterih primerih raka dojk pa že od začetka poteka sočasno zasevanje prek krvi, tako da so zasevki prisotni že ob prvi postavitvi diagnoze. Neredko ugotovijo zasevke ob diagnozi tudi takrat, ko bolnica zanika raka in ne gre k zdravniku, čeprav opaža sumljive spremembe v dojki. Ob prvi postavitvi diagnoze je razsejani rak prisoten pri približno šestih do osmih odstotkih bolnic.

Redno samopregledovanje

Zelo pomembno je, da si dojke redno same pregledujemo. Ko vemo, kako so naše dojke videti navadno, bomo bolj zanesljivo lahko opazile spremembe. Kako pogosto si jih pregledujemo? Pretipamo jih enkrat mesečno, najbolje deseti dan po začetku menstruacije.

Kako si pregledamo dojki?

Najprej se postavimo pred ogledalo, roki naj bosta ob telesu. Bodimo pozorne na že omenjene spremembe dojk in bradavic. Potem roke položimo na boke in se nekoliko izprsimo. Ponovno si pozorno ogledamo dojki in bradavici. Nato si dojki ogledamo še v položaju, ko imamo roke sklenjene nad glavo.
V nadaljevanju si dojki tudi pretipamo. To storimo tako, da dvignemo desno roko in si z levo roko najprej natančno pretipamo celotno desno dojko. Tipanje naj bo v smeri urnega kazalca, s prsti potujemo z vseh robov proti bradavici. Nato dvignemo levo roko in enako pretipamo tudi levo dojko.

Ko to opravimo, se s telesom nagnemo naprej in z desno roko podpremo desno dojko. S krožnimi gibi leve roke dojko natančno pretipamo. Enako ponovimo tudi s podprto levo dojko. Nadaljujemo s pregledom bradavic. To storimo tako, da s palcem in sredincem, nežno stisnemo vsako bradavico in preverimo, ali se morda izceja. Po tem na vrsto prideta pazduhi. Nagnemo se naprej, spustimo levo roko in pazduho pretipamo z desno. Najprej jo pretipamo s stisnjenimi prsti, nato pa jih razpremo in pretipamo še enkrat. Pregledamo tudi desno pazduho.

Nazadnje se uležemo ter se pretipamo v tem položaju. Desno ramo podložimo z blazino in dvignemo desno roko nad glavo. Desno dojko pretipamo z iztegnjenimi in nato še stisnjenimi prsti leve roke, tako da izvajamo krožne gibe. Nato vzglavnik premaknemo pod levo ramo in enako ponovimo na levi dojki.