V Sloveniji letno za rakom zboli več kot 5000 žensk. Po pogostosti na prvem mestu med raki pri ženskah prednjači rak dojk, ki se pojavlja kar pri 20 % vseh rakov pri ženskah, prav tako petino primerov pa zajemajo različni ginekološki raki, ki prizadenejo druge dele ženskih reproduktivnih organov.

Ginekološki raki se, z izjemo raka materničnega vratu, najpogosteje pojavljajo pri ženskah po 50. letu starosti, mednje pa prištevamo: raka materničnega vratu, raka materničnega telesa, raka jajčnikov in jajcevodov, raka vulve oziroma zunanjega spolovila in raka nožnice.

Za kratko predstavitev ginekoloških rakov smo poprosili strokovnjakinji doc. dr. Špelo Smrkolj, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, in Marijano Vidmar Šimic, dr. med., specializantko ginekologije in porodništva.

Avtorica: Anja Kuhar

Maternica je hruškasto oblikovan organ. Anatomsko ločimo dva dela maternice: maternični vrat in maternično telo.

Rak materničnega vratu je eden od najpogostejših in najbolj znanih rakov pri ženskah. S kakšno simptomatiko opozarja nase?

Rak materničnega vratu se običajno začne neopazno in brez znakov, zaradi česar so preventivni pregledi ključnega pomena pri odkrivanju te oblike raka.

Spremembe materničnega vratu se v raka razvijajo postopno več let, zato pri ženskah, ki težav nimajo, zadošča odvzem brisa materničnega vratu enkrat na tri leta. Ko se pojavijo znaki, kot so krvavitve po spolnem odnosu, krvavitve med dvema menstruacijskima krvavitvama, krvavitev v pomenopavzi, izcedek neprijetnega vonja iz nožnice v odsotnosti znakov vnetja, bolečine v križu, pogosto uriniranje ali krvav urin, lahko nakazujejo na napredek bolezni, zaradi česar je pregled pri ginekologu nujen.

V zadnjem času je v medijih zaslediti, da k nastanku raka materničnega vratu pomembno prispevajo tudi virusi HPV?

Humani papiloma virus (HPV) ima pomembno vlogo pri nastanku raka materničnega vratu. Večina žensk se v svojem življenju vsaj enkrat okuži s HPV, vendar ta okužba v 80–90 % primerov izzveni sama od sebe v obdobju nekaj let. Pri 10–20 % primerov pa okužba ostaja, privede do poškodbe celic materničnega vratu in posledično do razvoja raka.

Ker se HPV prenaša spolno, nekateri opisujejo rak materničnega vratu celo kot spolno prenosljivo bolezen. Zdravila za okužbo s HPV ni, obstaja pa cepljenje, ki uspešno preprečuje okužbo.

Kaj poleg virusa HPV še prispeva k razvoju raka materničnega vratu in katere skupine žensk so med najbolj ogroženimi?

Najpogosteje zbolevajo ženske med 40. in 50. letom starosti. Rak materničnega vratu je močno povezan z okužbo s HPV, zato so ogrožene predvsem ženske, ki so imele prvi spolni odnos v zgodnjih mladostnih letih (15 let ali manj) ali pa so imele številne spolne partnerje (sedem ali več). Pri ženskah z lokalno oslabljenim imunskim sistemom (kronična vnetja nožnice, pomanjkanje vitaminov, dedni dejavnik, okužba z virusom HIV) HPV povzroči nastanek rakavih sprememb.

Zanimiv je tudi vpliv kajenja na nastanek raka, saj se pri kajenju sproščajo kemične sestavine, ki poškodujejo celice materničnega vratu in povzročijo, da so ranljivejše in dovzetnejše za poškodbe, ki jih povzročajo visoko rizični HPV. Kajenje povečuje tveganje za raka materničnega vratu za trikrat!

Raka materničnega vratu pozna precejšnje število žensk, deloma zahvaljujoč tudi znanemu presejalnemu programu za zgodnje odkrivanje raka ZORA. Kako program poteka?

V sklopu tega programa ginekologi z rednimi pregledi in brisi materničnega vratu odkrivamo začetne spremembe na materničnem vratu ter jih s preprostimi in majhnimi posegi zdravimo.

Bris materničnega vratu je neboleč in kratek postopek. Med ginekološkim pregledom ginekologi s posebnim loparčkom in krtačko pobrišemo po sluznici in tako dobimo vzorec celic, ki jih pošljemo na pregled pod mikroskopom.

Število obolelih za rakom na materničnem vratu v zadnjem času iz leta v leto upada, kar je posledica uspešnega državnega programa ZORA. V 10 letih izvajanja programa ZORA je med slovenskimi ženskami število obolelih za rakom materničnega vratu upadlo za polovico.

S katerimi posegi in na kakšen način obravnavate ženske, ki jih je prizadel rak materničnega vratu?

Predrakave oblike in zgodnje oblike raka materničnega vratu zdravimo kirurško z izrezom spremenjenega tkiva v zdravem. Tkivo izrežemo s pomočjo električne zanke (LEETZ) ali s konizacijo. Invazivne oblike raka zdravimo kirurško z dodatnim obsevanjem in kemoterapijo.

Novejša metoda, imenovana vaginalna radikalna trahelektomija pa se uporablja pri bolnicah, ki bi še želele zanositi. V tem primeru se ne odstrani celotna maternica, pač pa le maternični vrat. Uspešnost zdravljenja je seveda odvisna od stadija, v katerem je bila bolezen odkrita.

Petletno preživetje je v povprečju 68 % (stadij I 97 %, stadij II 53 %, stadij III 33 %, stadij IV 0 %).

V nasprotju z rakom materničnega vratu tukaj rak prizadene maternico. Kje vse se pojavlja?

Rak materničnega telesa je peti najpogostejši rak pri ženskah. Ločimo dve obliki, pogostejša oblika je rak maternične sluznice, redkejša pa rak maternične mišičnine.

Kakšni so simptomi raka materničnega telesa ter kako ga zdravimo?

V zgodnjem stadiju nas nanj opozori krvavitev iz nožnice ali krvavkast izcedek, najpogosteje v pomenopavzi. Če je odkrit dovolj zgodaj, je odstranitev maternice zadovoljiva terapija, v višjih stadijih sta potrebni še radioterapija in kemoterapija. Žal preventivnega programa za to obliko raka nimamo.

Uspešnost zdravljenja je odvisna od stadija ob odkritju bolezni. Petletno povprečje si sledi tako: pri stadiju I 90 %, II 80 %, III 25 %, in IV 10 %.

Katere skupine veljajo za ogrožene?

Rak materničnega telesa se pojavlja pri ženskah, starejših od 60 let. Tveganje za nastanek raka materničnega telesa je povečano predvsem pri ženskah s hormonskim nadomestnim zdravljenjem brez zaščitnih progestogenov, z zgodnjim pričetkom menstruacije in pozno menopavzo, pri ženskah, ki niso rodile in tistih s preveliko telesno težo, s povišanim krvnim tlakom ter s sladkorno boleznijo. Tveganje narašča tudi s starostjo.

Kombinirana oralna kontracepcija deluje zaščitno in zmanjša verjetnost za nastanek tega raka.

RAK NA JAJČNIKIH

Jajčnika se nahajata v maternici, na vsaki strani eden, in po obliki in velikosti spominjata na mandelj. Njuna funkcija je poleg proizvajanja jajčec tudi izločanje spolnih hormonov: estrogena, progesterona in testosterona.

Pri raku jajčnikov žal ne sledimo opazne simptomatike. Kako ginekolog sploh posumi nanj? Gre bolj za odkrivanje »mimogrede« ob ultrazvočnih preiskavah?

Rak jajčnikov ima med raki rodil najvišjo umrljivost. Razlog za to je predvsem v tem, da se znaki bolezni pokažejo zelo pozno. Nanj nas lahko opozori bolečina v spodnjem delu trebuha, izguba telesne teže, tekočina v trebuhu in težave pri uriniranju, vse to pa so žal zelo nespecifični znaki.

Če za rakom materničnega vratu zbolevajo mlajše ženske, se rak jajčnikov pogosteje pojavlja pri starejših?

Najpogosteje za rakom jajčnikov zbolevajo ženske med 55. in 65. letom. Nekoliko večje tveganje se pojavlja pri ženskah, ki nikdar niso rodile ali pa so rodile po dopolnjenem 35. letu starosti ter ženske z endometriozo. Na nastanek vplivajo tudi spremembe genov BRCA 1 in 2 (nosilci genov BRCA 1 imajo 40 % dosmrtno tveganje za raka jajčnikov, nosilci genov BRCA 2 pa 20–25 %). Tudi pri tem raku ima kombinirana hormonska kontracepcija zaščitno vlogo.

Rak jajčnikov je osmi najpogostejši rak pri ženskah oz. predstavlja 3 % vseh rakov pri ženskah. V številkah to pomeni, da zboli 17 od 100 000 žensk.

Kako se lotite diagnosticiranja in zdravljenja raka jajčnikov?

Prva preiskava pri sumu na raka jajčnikov je ultrazvok trebuha oziroma vaginalni ultrazvok. V pomoč so nam tudi tumorski označevalci, predvsem Ca 125, pri mlajših tudi AFP in beta HCG.

Zdravljenje je kirurško in odvisno od stadija raka. Običajno odstranimo oba jajčnika z jajcevodoma, maternico in bezgavke ter omentum in slepič. Pri napredovalih oblikah se odstrani tudi drugo spremenjeno tkivo. Zdravljenje nadaljujemo s kemoterapijo.