Pljučni rak je ena najbolj razširjenih rakavih bolezni v Sloveniji in sploh v razvitem svetu. Uvrstil se je na četrto mesto med vsemi raki in pri nas se pojavi 1200 primerov na leto. To nas v svetovnem merilu uvršča na 20. mesto po obolevnosti. Povprečna starost bolnikov je le 33,9 let. Med vsemi rakavimi boleznimi ima najnižjo preživitveno dobo v prvih petih letih po zdravljenju.

Avtorica: Maja Korošak 

Še nekaj krutih dejstev. Na svetu je vsaki dve minuti in pol nekdo diagnosticiran s pljučnim rakom. Prav danes bo zaradi tega raka umrlo 4600 ljudi na svetu. Ta rak ubije dvakrat več žensk kot rak dojke in trikrat več moških kot rak prostate. Slovenski zdravniki dnevno diagnosticirajo štiri nove primere bolezni in vsak dan pri nas zaradi nje umrejo trije bolniki.

Kaditi ali ne, je to vprašanje?

Med bolniki je več moških. Zakaj? Preprosto zato, ker je poglavitni dejavnik tveganja kajenje in pred desetletji je s kajenjem začelo več moških kakor žensk. Ta slika pa se v zadnjih letih nekoliko obrača. Kajenje je torej dejavnik tveganja številka ena in povezava med kajenjem oziroma številom pokajenih cigaret ter pljučnim rakom je jasna: več kot je pokajenih cigaret, večje je tveganje. To je dokazano v številnih raziskavah. Dejavnik tveganja je lahko tudi delovno mesto, na primer frizerski poklic je zelo na udaru, saj zaradi izpostavljenosti različnim aromatskim snovem tveganje za pljučnega raka poraste. Tudi določene bolezni povečujejo možnost za raka pljuč, na primer pljučna fibroza.

Po besedah dr. Matevža Harlanderja, dr. med., s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, se preživetje s pojavom novih zdravil spreminja, statistični podatki pa kažejo, da po petih letih zdravljenja preživi le 11 do 13 odstotkov bolnikov. Dr. Harlander opozori še na posebno težavo pri pljučnem raku: večina bolnikov, ki jim odkrijejo bolezen, ima raka v razširjeni fazi, saj se bolezen zelo težko odkrije v začetni fazi. Bolniki so tudi komorbidni, kar pomeni, da se pljučnemu raku pridružijo tudi druge bolezni, ki si jih prav tako pridelajo s kajenjem, kronično obstruktivna pljučna bolezen je le ena od njih. Dr. Harlander izpostavi tudi dostopnost do primarnega zdravstva kot zelo pomembno pri pravočasnem odkrivanju pljučnega raka. Trenutno v Sloveniji prav to predstavlja problem.

Potek postavljanja diagnoze

Družinski zdravnik postavi sum na kliničnega raka, bodisi na podlagi klinične slike, lahko pa ga odkrije tudi naključno z rentgensko sliko. Bolnika napoti k pulmologu. Potem gre naprej k ustreznemu terapevtu, v idealnem primeru je to kirurg, v večini primerov pa sta to radioterapevt ali onkolog.

Tisti, pri katerem pljučnega raka odkrijejo naključno, ima večjo verjetnost, da je bolezen v omejenem stadiju, saj simptomi še niso bili vidni. Večina rakov pa žal nastane na obrobju pljuč, kjer ni čutnic, zaradi tega pacienti ne kašljajo in ne čutijo bolečine in rak se nemoteno razrašča naprej. Pogosteje odkrijejo simptomatske bolnike zaradi težav, ki velikokrat že nakazujejo razširitev bolezni. Kateri so simptomi? Dr. Harlander: »Najpogostejši simptom je kašelj. Pogost začetni simptom je tudi zadihanost zaradi tega, ker del pljuč ne deluje več. Bolečina v prsnem košu je prav tako pogost simptom tega, da pljučni rak prerašča v pljučno votlino. Lahko se pojavi enostransko otekanje obraza, sploh ponoči. Včasih se pojavijo bolečine v roki ali rami ali pa bolečine v kosti, saj pljučni rak pogosto seva v kosti. Kar nekaj pljučnih bolnikov odkrijejo tudi na nevrologiji, saj tja pridejo zaradi nevroloških motenj, ki so posledica metastaz v glavi.«

Sum na plučnega raka

Kadar koli splošni zdravnik sumi na pljučnega raka, mora bolnika slikati in poslati k pulmologu. Diagnosticiranje poteka multidisciplinarno in postopek vodi pulmolog. Cilji diagnostične obravnave so čim prej opredeliti razširjenost bolezni, opraviti verifikacijo tumorja, bolnika je treba oceniti tudi z vidika, koliko je zmožen zdravljenja. Nazadnje bolnika še seznanijo z diagnozo in kakšno zdravljenje ga čaka.

V ZDA so opravili raziskavo, s katero so bolnikom z visokim tveganjem za pljučnega raka delali CT prsnega koša tri leta zapored. Ugotovili so, da so s tem zmanjšali smrtnost zaradi pljučnega raka za 20 odstotkov. Stroški tega presejanja so bili ogromni in vprašanje je, ali ga je mogoče izvajati tudi v drugih okoljih. Dokler se tehnika ne bo izboljšala, aplikacija tega ne bo možna, meni dr. Harlander. Presejalni program mora imeti nizke stroške in dober izplen, da je sprejemljiv in izvedljiv.

Zdravljenje z imunoterapijo

Imunoterapija je novejša metoda zdravljenja, ki preprečuje ali zdravi bolezni s snovmi, ki spodbujajo imunski odziv. Zakaj je tako privlačna? Mag. Mojca Unk, dr. med., s Sektorja internistične onkologije Onkološkega inštituta v Ljubljani, odgovarja takole: »Stimulira že obstoječo imunost, v primerjavi s kemoterapijo ima zelo malo sopojavov in ker obstaja imunski spomin, obstaja možnost dolgotrajne učinkovitosti,« ter dodatno pojasnjuje, da je mehanizem delovanja imunoterapije tak, da zavre zavoro na imunskih celicah, ki jo povzročajo tumorske celice oziroma da stimulira zavrt imunski sistem.

Vsa zdravila niso primerna za vse bolnike.

Na voljo so tri vrste zdravil, in sicer pembrolizumab, nivolumab in atezolizumab in na onkološkem inštitutu imajo izkušnje z vsemi tremi: atezolizumab so začeli uporabljati leta 2014, nivolumab leta 2015, pembrolizumat pa leta 2017, kar pomeni, da so bila v Sloveniji ta nova zdravila zelo hitro uvedena. Dr. Unk še pove, da je z imunoterapijo treba začeti pravočasno, ko bolezen še ni napredovala, in dodaja, da za zdaj sicer še ni znano, pri katerem bolniku bo imunoterapija delovala zagotovo. »Lahko pa rečemo, da deluje pri dvajsetih odstotkih bolnikov in to presenetljivo dobro. Spominjam se gospe, ki smo jo zdravili s pembrolizumabom, a se je njeno stanje kljub temu poslabšalo in so jo prestavili v hospic. Čez tri mesece pa me je poklicala z domačega vrta, ki ga je okopavala … Zdravilo torej potrebuje svoj čas, da polno deluje in na začetku delovanja se stanje bolniku lahko celo poslabša, to je paradoksen odgovor.«

Trenutno je na onkološkem inštitutu v Ljubljani na zdravljenju z imunozdravili nekaj več kot 60 bolnikov. Kako natančneje poteka zdravljenje? Ko pulmolog bolnika napoti na zdravljenje z imunoterapijo, se z njim najprej pogovorijo in pogledajo podtip raka ter vse molekularne označevalce. To jih vodi k odločitvi, kakšno sistemsko zdravljenje bo bolnik dobil, hkrati pa upoštevajo tudi njegovo starost, pridružene bolezni in splošno zdravstveno kondicijo. Zdravljenje se začne takoj, in sicer (pri pembrolizumabu) gre za infuzijo, ki jo bolniku dovajajo na tri tedne po pol ure, enako pri zdravljenju z atezolizumabom. Z nivolumabom zdravljenje poteka na štirinajst dni in infuzija traja eno uro.