Rak, bolezen tisočerih obrazov in oblik. Vrste se med seboj razlikujejo predvsem po pogostosti, zdravljenju, izidu in dejavnikih, slednji pa so pogosto posledica posameznikovega življenjskega sloga. V tokratnem članku smo se bolezni lotili nekoliko drugače, bolj statistično, s čimer želimo prikazati pojavnost v Sloveniji, zanimivi pa so tudi podatki o geografski pojavnosti vrst raka.

Avtorica: Nika Arsovski

Pomanjkanje sredstev, prepozno odkrivanje …

Slovenija je bila pred leti po takratni oceni v prvi petini evropskih držav po obolevnosti in umrljivosti za rakom. Med 40 evropskimi državami se po pojavnosti vseh rakov, z izjemo kožnega, nahajamo na osmem mestu, pred nami so le Danska, Norveška, Francija, Irska, Češka, Belgija in Nizozemska. Tudi po umrljivosti smo Slovenci na osmem mestu, za Madžari, Poljaki, Danci in nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije (Makedonija, Srbija, Črna gora, Hrvaška). Za slabšo možnost preživetja v vzhodnoevropskih državah je po mnenju strokovnjakov krivo predvsem pomanjkanje sredstev za zdravstveno varstvo. Prav tako se težava skriva tudi v slabem dostopu do presejalnih programov in sodobnih načinov zdravljenja.

»V drugih področjih Evrope gre predvsem za prepozno odkrivanje bolezni. Zagotovo pa je interpretacija razlik populacijskega preživetja bolnikov z rakom, kot ga prikazujejo registri raka, kompleksna in odraža učinkovitost celovitega sistema zdravstvenega varstva. Daljše preživetje je lahko posledica boljšega zdravljenja ali zgodnejše diagnoze, ki izboljša učinkovitost obstoječega zdravljenja. Seveda k temu prispevajo še biologija tumorjev, življenjski slog, spremljajoče bolezni, iskanje klinično še nezaznavne bolezni,« so zapisali v poročilu na Onkološkem inštitutu in zatrdili, da »v administrativnih enotah z malo prebivalci zboli za rakom relativno malo ljudi, tako da je enostavno statistično vrednotenje morebitnih presežkov bolezni precej nezanesljivo. Za natančno analizo zbolevanja za rakom in vzrokov za morebitne presežke pojavljanja raka na specifičnem področju je tako treba opraviti dodatne epidemiološko-statistične študije.«

Geografsko pogojena pojavnost raka

A dosedanje študije, ki so jih opravili slovenski strokovnjaki, kažejo na zanimive zaključke. Po zemljevidih prostorsko glajenih standardiziranih količnikov pojavnosti posameznih vrst rakov, pripravljenih na nivoju državnozborskih volišč, ki jih je mogoče zaznati v poročilu o raku za leto 2014, je tveganje za nastanek raka na dojkah višje v okolici Ljubljane in Maribora ter na Gorenjskem in Primorskem. Povečano ogroženost gre tako najverjetneje pripisati boljšemu družbenoekonomskemu položaju žensk v okolici večjih slovenskih mest, kjer se ženske pozneje odločajo za materinstvo. Med dejavnike tveganja za nastanek namreč spadajo tudi poznejši prvi porod in nižje število otrok.

Želodčni rak, ki ga povezujejo z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v zgodnjem otroštvu, s pomanjkanjem sadja in zelenjave ter prekomernim vnosom soli, prekajenih mesnin in kajenjem, se najpogosteje pojavlja v severovzhodni Sloveniji. Kajenje je tudi glavni razlog za nastanek pljučnega raka, ob tem pa ga vse pogosteje povezujejo s slabšim ekonomskim položajem. Pljučnega raka je največ na Kočevskem, v Zasavju ter na Koroškem.

Izpostavljenost UV-žarkom

Glavni krivec za nastanek kožnega melanoma je izpostavljenost umetnim in naravnim UV-žarkom, ta vrsta raka pa prednjači v osrednji Sloveniji in na Primorskem. Še druga vrsta rakov, tesno povezanih z nezdravim življenjskim slogom, ki vključuje prekomerno pitje alkohola in kajenje, rak glave in vratu, je značilen za vzhodni del Slovenije, podobna prostorska razporeditev pa je značilna tudi za rak materničnega vratu, ki prevladuje na vzhodu. Vplive za to gre pripisati izvajanju presejalnega programa in ne v tej meri večji izpostavljenosti dejavnikom tveganja. Udeležba v presejalnem programu ZORA je namreč na vzhodu manjša kot drugje po državi. Povečano breme raka prostate v Pomurju ter deloma na Dolenjskem in v okolici Ljubljane je s sedanjim epidemiološkim znanjem težko razložiti, saj so dejavniki tveganja raka prostate doslej slabo raziskani.

Staranje prebivalstva in posledično večje število primerov

Poglejmo si nekaj skrb vzbujajočih dejstev o raku. Od generacije, rojene leta 2015, bo do doseženega 75. leta starosti za rakom zbolel vsak drugi moški ter vsaka tretja ženska. Pred tremi leti je v Sloveniji za rakom zbolelo 14.329 ljudi, od tega je kar 62 % moških in 60 % žensk zbolelo po tem, ko so dopolnili 65 let. V starosti do 20 let je primerov za manj kot odstotek. Ker pa se prebivalstvo pri nas nezadržno stara, je pričakovati, da se bo število primerov raka le višalo.

Med nami sicer živi že več kot 100.000 ljudi, ki so zboleli za rakom. Na onkološkem inštitutu v Ljubljani sicer evidenco rakov vodijo že vse od leta 1950, zato velja za enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi. Vse od takrat se je groba stopnja pojavnosti raka v Sloveniji zvečala za 700 % pri moških in za 500 % pri ženskah. Samo v zadnjem desetletju se je pri moških povečala za povprečno 2,6 % letno, pri ženskah pa za 1,6 %. Groba umrljivostna stopnja se je pri obeh spolih v zadnjih desetih letih večala povprečno za 1,2 % letno. Več kot polovica povišanja pojavnosti gre na račun staranja prebivalstva.

Pri moških prednjači rak prostate, pri ženskah rak na dojkah

Med raki pri nas prednjači kožni (brez melanoma), sledijo rak prostate, rak debelega črevesja in danke, rak dojk in rak pljuč, ki skupaj obsegajo več kot 60 % vseh novih primerov. Pojavnost strokovnjaki povezujejo predvsem z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in prekomernim pitjem alkohola. A tudi pogostost se glede na spol razlikuje. Pri moških je najpogostejši rak prostate, zatem kožni in pljučni rak. Število primerov raka prostate v zadnjem desetletju je posledica širše rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena pri zdravih moških, kar pripomore k odkrivanju primerov, ki bi sicer ostali skriti. Zahvaljujoč državnim programom, kot je SVIT (Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki), se pojavnost raka znižuje.

Podobno je tudi pri ženskah, kjer vse od leta 2010 pojavnost pada. Pri ženskah petino vseh rakov zavzemajo raki dojke, na področju odkrivanja raka na materničnem vratu pa incidenčna stopnja zahvaljujoč programu ZORA strmo pada. Poseben izziv predstavljajo redke rakave bolezni, pri katerih naštejejo manj kot šest novih primerov na sto tisoč prebivalcev. Za te je značilno, da se napram pogostejšim večkrat pojavljajo pri otrocih in mladostnikih.

Na onkološkem inštitutu v Ljubljani vodijo register že vse od leta 1950, zato velja za enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi. Vse od takrat se je groba stopnja pojavnosti raka v Sloveniji zvečala za 700 % pri moških in za 500 % pri ženskah.