Ko bulica postane bula

default image

Rak dojk, najpogostejši rak pri ženskah, najdemo tudi pri moškem delu populacije. Zakaj do njega pride, kako ga prepoznamo in zdravimo, v nadaljevanju. Pod oznako »krajše« so nanizane le osnovne informacije o tej vrsti raka, pod oznako »daljše« pa je nekaj več informacij.

Avtor: Andreja Hergula

 

Simptomi

Pri ženski pred menopavzo se pod vplivom ženskih hormonov dojki cel čas ciklusa spreminjata. Zatrdline in bolečine nekaj dni pred in nekaj dni po menstruaciji so normalen pojav. Če pa zatrdlina ostane in se ne spreminja, je potrebno, da se ženska oglasi pri zdravniku. Ta bo naredil punkcijo in ugotovil, ali je bula nevarna ali ne. Pri pomenopavzalnem obdobju pa hormonske spremembe na dojke ne vplivajo več, zato je treba pregledati vsako zatrdlino. Res pa je, da vsaka bula še ni rak.

 

Potek raka

Celice s spremenjenim genskim zapisom se začnejo prekomerno deliti in kopičiti. Ko se jih nakopiči veliko, lahko to zatipamo kot bulo. Ta lahko raste v okoliška tkiva. Rakave celice lahko prodrejo v krvne in limfne žile, ki jih raznesejo v oddaljene organe. Tam se nenadzorovano delijo in tvorijo zasevke.

 

Zakaj se rak razvije?

Na večjo možnost nastanka raka dojke vpliva spol; ženska zboli 100-krat pogosteje kot moški. Večje tveganje je pri starejših ženskah in pri tistih, ki so že prebolele raka dojke ali imajo raka na dojki v družini. Pomembna je tudi starost ob prvi menstruaciji in ob menopavzi; večje tveganje se zgodi pri dekletih, ki dobijo prvo perilo pred dvanajstim letom in pri ženskah, ki preidejo v menopavzo po 55. letu. Več možnosti za nastanek raka imajo ženske, ki še niso rodile ali so prvič rodile pozno, če jemljejo hormonska kontracepcijska sredstva, če so bile predhodno obsevane na prsnem košu, če gredo skozi postopke nadomestnega hormonskega zdravljenja. Večja možnost za nastanek raka na dojki je tudi ob mutaciji genov BRCA1 in BRCA2 (oba sodita v skupino genov, ki zavirajo rast tumorjev, op. n.).

 

Napačne predstave

Prav tako ni dokazane povezave z rakom na dojki in kovinske opore nedrčka ali udarcev v prsi. Prav tako raka na dojki ne povzročajo vsadki ali pa stiskanje dojk.

 

Zdravljenje

Največkrat zdravniki začnejo z operativnim posegom, kjer odstranijo del dojke s tumorjem in prve drenažne bezgavke. V primeru večjega tumorja, več rakavih žarišč in če odstranitev dela dojke ni bila uspešna, odstranijo celo dojko. Včasih odstranijo še ostale pazdušne bezgavke (če je prva drenažna bezgavka zajeta z zasevkom). Operaciji sledi določitev molekularne lastnosti tumorja. Nato se internisti onkologi odločijo, če je potrebno sistemsko zdravljenje (kemoterapija, tarčno zdravljenje, usmerjeno proti Her-2 receptorju (beljakovina na površini celic, ki je pomemben za posredovanje znaka za rast v jedro celice, op. n.) in/ali hormonsko zdravljenje). Pomembno je tudi obsevanje, ki sledi kemoterapiji (če je ta bila potrebna) ali po operaciji (če kemoterapija ni bila potrebna). Pri zelo agresivnih oblikah raka s kemoterapijo začnejo takoj.

 

Pojavnost raka na obeh dojkah

Pojavnost raka v obeh dojkah je 4–20 %. Zato onkologi pri osebah, ki so prebolele raka na eni dojki, spremljajo tudi drugo dojko z rednimi kliničnimi pregledi in mamografijo enkrat letno.

 

Rekonstrukcija dojke

Dobra novica je, da je žensk, ki ostanejo brez dojke po operaciji, vse manj. V mnogih primerih je možna operacija, pri kateri odstranijo le del dojke. Možnost za ženske, ki so ji odstranili celotno dojko, je silikonska proteza, ki jih namestijo na kožo in ostanejo skrite pod nedrčkom. Lahko pa se odločijo tudi za rekonstrukcijo, takoj ali kasneje.

 

Rak dojke pri moških

Verjetno so vzroki v razmerju med ženskim hormonom estrogenom in moškim hormonom testosteronom. Poleg tega imajo večjo verjetnost za zbolevanje na raku dojk moški, ki so nosilci gena BRCA2. Rak je pogostejši tudi pri bolnikih, ki imajo kromosomsko anomalijo Klinefelderjev sindrom (ko se v moškem kariotipu nahaja dodatni kromosom X). Dejavniki tveganja so še spremembe pri boleznih mod. Možni dejavniki pa so še jetrna ciroza, zdravljenje z obsevanjem. Prav tako na razvoj raka verjetno vpliva tudi zunanji vnos estrogena (npr. pri transseksualcih). Zatrdline se pri moškem hitro otipajo. Zelo hitro zajamejo bradavico in spodaj ležečo prsno mišico.

 

Uspehi zdravnice

»Izjemno lepo je videti mlado bolnico, ki po prebolelem raku zanosi in rodi, pa mamo, ki se veseli mature svojega otroka, čeprav jo je pred leti hromil strah, da bo otrok odrasel brez nje, pa babico, ki se je razveselila prvega vnuka. In nenazadnje, lepo se je veseliti tudi vseh malih uspehov, ko se skupaj spopadamo z neželenimi učinki zdravljenja in naredimo dan med zdravljenjem ne le znosen, temveč tudi prijeten in vreden življenja,« tako dr. Borštnarjeva.

 

 

Oktober, 2012

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content