Avtorica: Nika Arsovski
Rak je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru, mutacije genov, bodisi v telesnih ali v spolnih celicah. Do bolezni lahko privedejo genske mutacije ali nezdrav način življenja ter drugi temu podobni dejavniki. Po nekaterih podatkih naj bi bilo dednih bolezni raka le malo, približno 5 odstotkov, pomembnejše so razlike v presnovi celic, ki jih človek tudi podeduje in pomagajo popravljati okvare genov, ki jih v celicah neprestano povzročajo škodljivi dejavniki iz okolja. Ti škodljivi dejavniki lahko povzročajo mutacije neposredno ali poškodujejo procese, ki v celicah popravljajo napake, ki nastajajo v genih. Ob samem diagnosticiranju lahko bolezen odkrijemo še v zgodnji fazi, kot majhno, komaj vidno spremembo, lahko pa se rak že vrašča tudi v sosednja tkiva, se širi v bezgavke ali oddaljene organe.
V registrih za opredelitev stadija je bolezen razvrščena v tri faze, omejena, regionalno razširjena ali oddaljeno razširjena bolezen. Rakava lahko postane prav katera koli celica v telesu, glede na vrsto tkiva pa jih delimo v štiri skupine. Najpogostejši so karcinomi, ki nastanejo iz celic vrhnjice, te gradijo večino telesnih organov. Ti so lahko povsem preprosto ozdravljivi, če jih odkrijemo dovolj zgodaj, ko se še ne vraščajo v sosednje tkivo. Sarkomi so sestavljeni iz celic opornih tkiv in se pojavljajo zlasti v vezivu, maščevju, kosteh in hrustancu. Poleg teh dveh skupin poznamo še levkemije, rakaste bolezni krvi in krvotvornih organov ter limfome, ki so osredotočeni na limfatični sistem. Slednji varuje krvni obtok pred nevarnimi snovmi iz okolja. Vsekakor se tudi bolezni znotraj teh štirih skupin razlikujejo glede na posebnosti tkiva, od katerih je odvisen tudi potek bolezni in izid zdravljenja.
Na naš življenjski slog sta korenito vplivali politična in gospodarska situacija, prav tako sta slednji pustili svoj pečat tudi pri organizaciji zdravstvenega varstva. Številne posledice tovrstnih sprememb bodo vidne šele čez nekaj let, kljub temu pa je sporočilo jasno. Raku bo tudi v prihodnosti treba posvečati veliko pozornosti, saj predstavlja velik zdravstveni, pa tudi socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Podatki registra raka Republike Slovenije so skrb vzbujajoči. Predvideno bo kar polovica moških in tretjina žensk, rojenih v letu 2010, do svojega 75. leta zbolela za rakom. V naši bližini živi približno 81.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za eno izmed rakavih bolezni, letno pa jih umre nekaj več kot 5.700, med njimi je višje število predstavnikov močnejšega spola. Ogroženost z rakom se zmerno veča, najpogosteje bolezen prizadene starejše od 65 let ‒ takšnih je bilo leta 2010 med obolelimi kar 58 odstotkov.
Prebivalstvo se seveda stara, zato je v prihodnosti pričakovati še večje število novih primerov, obolelih za rakom. Vrsta raka se loči tudi glede na spol, medtem ko ženske najpogosteje obolevajo za rakom na dojkah, so moški bolj izpostavljeni pojavu bolezni na koži, pljučih, debelem črevesu, danki in prostati.
Na raka vplivajo z medsebojnimi učinki številni dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost ter naključje. Prav zato nastanka ni mogoče povezati le z enim samim izoliranim dejavnikom, saj bolezen nastane kot skupek vseh. Vendar pa ne bodo vsi posamezniki, izpostavljeni škodljivim dejavnikom, zboleli za rakom, zato ne govorimo o povzročiteljih, temveč nevarnostnih dejavnikih, ki povečujejo možnosti za nastanek bolezni.
V Sloveniji prednjačijo vrste raka, povezane z nezdravim življenjskim slogom, značilnim predvsem za zahodni svet, kot so čezmerno sončenje, debelost, nepravilna prehrana, kajenje, prekomerno pitje alkoholnih pijač, telesna dejavnost … Za pljučnim rakom sicer ne zbolijo vsi kadilci, vendar pa je možnost za nastanek bolezni pri njih skoraj dvajsetkrat višja. Življenjske navade so v rokah vsakega posameznika, ki s svojimi odločitvami lahko ohranja nadzor nad lastnim zdravjem. S telesno dejavnostjo bomo namreč povečali črevesno gibljivost, s čimer bomo zmanjšali možnosti za nastanek raka na debelem črevesju. Prav tako gibanje zavira nastanek raka dojk, materničnega vratu in prostate. Prav zato bodite še posebej pozorni in primeren čas posvetite telovadbi, strokovnjaki svetujejo najmanj trikrat tedensko ukvarjanje s športom v časovnem intervalu pol ure.
Poleg primernega gibanja vam bo telo hvaležno tudi za zdrav jedilnik, v katerega sodita predvsem sadje in zelenjava, ki varujeta telo pred raki prebavil in dihal, medtem ko se izogibajte rdečemu mesu in mesnim izdelkom, ki povečujejo nevarnost za nastanek raka debelega črevesa in danke, ob tem pa prispevajo k višji telesni teži. Manjši delež v nasprotju z nezdravimi življenjskimi navadami predstavlja tudi poklicna izpostavljenost, ki je posledica izpostavljenosti kemikalijam in fizikalnim dejavnikom v delovnem okolju, zanemariti ne smemo niti reproduktivnih dejavnikov. Mednje uvrščamo tudi kasnejšo menopavzo in pozen prvi porod, ki večata raven spolnih hormonov v telesu ter s tem povečujeta nastanek hormonsko odvisnih rakov.
Veliko lahko storimo že s samo preventivo, torej samopregledovanjem in poslušanjem lastnega telesa. Pozorni bodite na razjede na koži, ki se ne zacelijo v nekaj tednih, spremembe maternih znamenj ali bradavic, neboleče zatrdline kjer koli na telesu, neboleče izcedke, težave z želodcem ali hujšanje, kašelj in težave ter požiranju. Če opazite, da se z vašim telesom nekaj dogaja, obiščite zdravnika, saj je pri zdravljenju raka bistvena pravočasna diagnoza.
Podatki registra raka Republike Slovenije so skrb vzbujajoči. Predvideno bo kar polovica moških in tretjina žensk, rojenih v letu 2010, do svojega 75. leta zbolela za rakom. V naši bližini živi kar 81.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za eno izmed rakavih bolezni, letno pa jih umre nekaj več kot 5.700, med njimi je višje število predstavnikov močnejšega spola.
»V zadnjih letih je bilo v boju proti raku narejeno ogromno stvari na vseh nivojih. V povezavi s preventive je bilo največ postorjenega na področju preprečevanja zasvojenosti s tobakom in ozaveščanja o njegovi škodljivosti. Tu dejansko lahko največ naredimo, saj je tobak eden redkih dejavnikov tveganja, ki so nedvomno povezani z rakom,« pove doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., vodja tima za tumorje torakalnih organov na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Napredek se kaže tudi na področju zgodnjega odkrivanja raka. V Sloveniji trenutno delujejo trije dobro delujoči nacionalni programi: ZORA za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, DORA za zgodnje odkrivanje raka dojk in SVIT za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Prav zagotovo pa so za bolnike v zadnjih letih najpomembnejši veliki koraki na področju zdravljenja raka, in sicer pri vseh treh najpomembnejših načinih od kirurgije in obsevanja do sistemske terapije.
»Pri kirurgiji so nove kirurške tehnike pripeljale do boljših uspehov ob tem, da so kirurški posegi za bolnika manj obremenjujoči. Endoskopske tehnike so nadomestile “odprte” operacije, pri katerih so bili potrebni veliki kirurški rezi. Podobno smo pri obsevanju z novimi tehnikami dosegli, da tumor prejme čim višjo potrebno dozo, ob tem pa zdrava tkiva prejmejo čim nižjo obsevalno dozo. Na področju sistemske terapije je bilo največ narejenega pri razvoju tarčnih zdravil in v zadnjem času imuno terapije. Vse te spremembe so pripeljale do tega, da je zdravljenje raka danes prilagojeno vsakemu posameznemu bolniku.
Tako danes v Sloveniji, podobno kakor drugod po svetu, pozdravimo več kakor polovico bolnikov z rakom,« pojasnjuje zdravnica. Kljub številnim napredkom pa težko govorimo o univerzalnem zdravilu za raka, saj je vsaka oblika raka specifična. »Prav tako je tudi vsak bolnik primer zase in pri predpisovanju zdravil poleg specifike raka upoštevamo tudi značilnosti bolnika, kot so starost, pridružene bolezni in splošna zmogljivost. Sistemsko zdravljenje raka je vedno bolj usmerjeno, kar se kaže pri razvoju tarčne terapije in imuno terapije,« pojasni Mirjana Rajer, vsa ta usmerjenost pa vodi k boljšim rezultatom zdravljenja. Do poenotenja terapije na “eno samo zdravilo za raka” pa je seveda še zelo daleč oz. je kaj takega v resničnem življenju skorajda nemogoče.