Lahko bi rekli, da je odvisnost od kajenja, ki jo povzroča nikotin, smrtno resna stvar. Kajenje povzroča vrsto bolezni, začenši s pljučnim rakom in KOPB, vsak kadilec pa zna povedati, da je težko uiti primežu cigaret. Zakaj je tako ter kje in kako iskati pomoč, nam je zaupal dr. Tomaž Čaks, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Avtor: Anja Kuhar

 

Vsi se zavedamo, da kajenje resno ogroža naše zdravje ter zdravje ljudi okrog nas in povzroča številne bolezni.

Raba tobaka je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj vrste kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so pogosto neposredni vzrok smrti kadilcev. Vpliv kajenja je nesporno dokazan pri različnih vrstah raka, boleznih srca in ožilja, kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB), težavah z zanositvijo in impotenco. Najpogosteje kadilci obolevajo zaradi bolezni srca in ožilja.

Večji problem sta lahko že motnja potence in zanositve, do česar lahko pride dokaj hitro, že v nekaj mesecih. Tudi motnje ritma srca se lahko hitro pojavijo, posebej če je nekdo temu podvržen, hkrati z zožanjem sapnic se lahko pojavi že po eni sami cigareti.

 

Tobak velja za najnevarnejšo splošno uporabljano drogo v Evropi. Polovica rednih kadilcev bo umrla zaradi kajenja in polovica teh smrti v srednjih letih (med 35. in 69. letom) bo prezgodnjih. Med prebivalci Slovenije, starimi 30 let ali več, vsako leto povzroči smrt 3.600 kadilcev (19 % vseh smrti). 900 od teh jih umre pred 60. letom starosti.

 

Najpogosteje se med boleznimi, povezanimi s kajenjem, omenja pljučni rak.

Pljučni rak je prav gotovo med najtežjimi boleznimi. Moram reči, da ni lepo videti umirajočega zaradi te bolezni, kar sem v svoji praksi večkrat doživel. Vzrok za pljučnega raka je v 90 % kajenje. Med rakom pri moških je tudi v Sloveniji še vedno na prvem mestu. Med tako imenovane “kadilske rake” prištevamo poleg tega še rak grla, požiralnika, ustne votline, trebušne slinavke, ledvic, materničnega vratu in sečnega mehurja.

Izredno huda bolezen, o kateri se premalo ve, je KOPB, pri kateri je zaradi odmiranja mešičkov in kroničnih vnetnih sprememb v pljučnem vejevju vse bolj oteženo dihanje, dokler pacientu pomaga le še kisik iz jeklenke.

 

Kaj povzroča tako hudo odvisnost, da kadilci ne morejo in ne morejo prenehati?

Nikotin je psihoaktivna droga in zasvojenost, ki jo povzroča, je danes že dobro poznana in primerljiva s heroinsko. Odvisnost od nikotina je opredeljena kot bolezen in bolezen je seveda potrebno zdraviti.

50–70 % kadilk in kadilcev bi želelo prenehati kaditi, če bi lahko. Veliko nekdanjih kadilcev poroča o stalni želji po cigareti in ugotavljajo, da so zasvojeni z nikotinom, podobno kot drugi ljudje z alkoholom, narkotiki ali pomirjevali. Ko prenehajo kaditi, ima marsikateri resne odtegnitvene simptome. Prav zato ker so zasvojeni z nikotinom, mnogi kadilci ne uspejo prenehati s kajenjem, posebej še če poskušajo sami, brez pomoči. Zato kadilcev ne smemo obsojati, ampak jim moramo nuditi pomoč. Zelo pomembno je, da se kadilka ali kadilec sama odloči za spremembo.

 

Kdaj se ljudje navadno odločijo, da bodo prenehali kaditi in kolikšen odstotek jih je pri tem dolgoročno uspešnih?

Kadilce žal najbolj motivirajo njihove zdravstvene težave ali težave bližnjih, ki se pojavijo kot posledica kajenja. Veliko jih takrat takoj in povsem preneha s kajenjem, drugi poskusijo vsaj zmanjšati število pokajenih cigaret. Pogosto je takrat žal že prepozno.

Pomembni so tudi zunanji dejavniki: če majhni otroci prosijo starše, naj prenehajo; prepoved kajenja na delovnem mestu; družbeno nesprejemanje te odvisnosti in podobno. Prav gotovo k temu precej pripomore zakon, ki omejuje kajenje, še več pa morda številni zapiski o škodljivosti kajenja v medijih. Tukaj je vpliv medijev neprecenljiv.

 

Pojavlja se malo morje tehnik za prenehanje kajenja, kot so bioresonanca, laserska metoda, elektromeridian … Kakšno je vaše mnenje o tem?

Vsak kadilec ima svojo zgodbo. Nekateri prenehajo čez noč, drugi poskušajo večkrat, preden jim uspe. Zelo pomembna je vedenjska terapija: takojšnje prenehanje, sprememba življenjskega sloga (telovadba, sprehodi, zdrav način življenja, vpeljava novega konjička, dejavnosti itd.). Vsak kadilec mora spoznati svoj način kajenja in na podlagi teh spoznanj poskušati prenehati. Tudi kadar je neuspešen, je to lahko izkušnja, ki mu pomaga, da spozna, zaradi česa ni uspel in katere so pasti, ki ga vodijo v ponovno kajenje – tem se mora vsekakor izogibati.

Pomagajo lahko zdravila, ki jih predpiše oziroma nadzoruje zdravnik, lahko se uporabi tudi katera od tako imenovanih alternativnih metod. Popolnega recepta ni, edino pomembno je prenehati, kakor koli že.

V različnih zdravstvenih domovih so na voljo skupine za pomoč, obstajajo tudi različni spletni forumi z nasveti tako strokovnjakov kot ljudi v podobni stiski.

 

Nekateri priporočajo takojšnjo prekinitev kajenja, drugi pa postopno prenehanje in pomoč uporabe nikotinskih obližev, elektronskih cigaret ipd. Kaj menite o tovrstni pomoči?

Nikotinsko nadomestno zdravljenje pomaga pri opustitvi kajenja, saj z uporabo primerno manjših odmerkov preparata postopoma odtegujemo nikotin. Seveda pa nikotinsko nadomestno zdravljenje ni čudežno zdravilo in nikoli ne bo samo po sebi pomagalo kadilcu prenehati kaditi. Pri elektronskih cigaretah je trenutno težava v tem, da njihova varnost še ni dokazana v neodvisnih kliničnih in farmakoloških študijah. Elektronsko cigareto spremlja še ta problem, da ima obliko prave cigarete in je način njene rabe enak kot pri pravi, kar dodatno vzdržuje odvisniški način obnašanja in življenja. Povezava z »ritualom« torej ni pretrgana.

 

Lahko kadilcem z željo po prenehanju na pomoč priskoči tudi psihiatrija?

Ni potrebna ravno psihiatrična pomoč, že usposobljen zdravnik družinske medicine ali medicinska sestra v okviru zdravstveno-vzgojnih centrov v zdravstvenih domovih lahko veliko pomagata. Vsekakor je strokovna pomoč zelo priporočljiva.

Glede na to, da je zasvojenost z nikotinom potencialno ozdravljiva, pomeni to, da imamo čim več različnih opcij za zdravljenje, večjo možnost za uspeh. Uspešna pomoč pri opuščanju kajenja vsebuje vrsto ukrepov, tako samih ali v kombinaciji: vedenjsko in farmakološko zdravljenje z izobraževanjem, kratkimi posveti in nasveti, z intenzivno podporo (tudi v obliki svetovalnih telefonskih linij), s predpisovanjem preparatov in drugim.

 

Mag. Tomaž Čakš, dr. med., svetuje pripravo na opustitev kajenja:

• Naredite osebni načrt odvajanja od kajenja, pri čemer upoštevajte, kdaj in zakaj prižgete cigareto, kako se obnašate brez cigarete.
• Določite dan, ko boste popolnoma prenehali kaditi.
• Obvestite družino, prijatelje in sodelavce, da boste prenehali kaditi in jih prosite za pomoč.
• Odvrzite cigarete, vžigalnik, vžigalice, pepelnike v koš za odpadke.
• Ocenite morebitne prejšnje poskuse prenehanja, kaj vam je takrat najbolj pomagalo in zakaj ste ponovno začeli kaditi.

• Če vam ne uspe popolna opustitev kajenja »čez noč«, poskusite s postopnim prenehanjem.

 

Izberite nekaj omejitev kajenja:

• povečujte presledke med cigaretami
• ne kadite v postelji
• določite prostore, kjer nikoli ne kadite
• ne kadite navsezgodaj
• ne kadite pred zajtrkom
• ne kadite na potovanju, v avtomobilu, ob otrocih
• ne kadite vsaj eno uro pred jedjo
• ne kadite ob jedi
• ne kadite vsaj eno uro pred spanjem
• ne pokadite cele cigarete
• ne inhalirajte
• pokadite največ eno cigareto po jedi
• pokadite največ eno cigareto na uro.

 

Izjemno pomembne so rekreativne dejavnosti. Ni treba biti ekstremno aktiven, pomembnejša je vztrajnost. Lahko gre samo za lahke sprehode vsakokrat, ko tistega, ki se odvaja, pograbi želja po tobaku. Telesna aktivnost je pri prenehanju kajenja in vzdrževanju nekajenja marsikomu zelo pomagala.

 

 

Maj 2014