Hiter način življenja in povečana pričakovanja družbe ter družine terjajo od nas večje in bolj učinkovito udejstvovanje, česar pa ne zmore vsak. Ljudje smo si različni in se različno odzivamo na izzive življenja. Kadar ne uspemo, se znajdemo v situaciji, ki je za nas stresna. Da ne bi trajala predolgo, si lahko pomagamo tudi z zelišči.

Stres je fizična in psihična reakcija organizma na vsak potencialno škodljiv faktor za naše fizično in duševno zdravje. Akutni stres gre hitro mimo in ne pusti posledic, nevarno pa postane, če postane stres kroničen. V tem primeru deluje na organizem tako, da sami niti ne opazimo, vse dokler ni zdravje že dodobra načeto. Obstaja veliko povzročiteljev stresa, vendar reagira na njih vsak drugače. Nekaj, kar je za nekoga stresno, za drugega mogoče ni. Skupni vzroki stresa so običajno slaba organizacija časa, premalo fizičnih aktivnosti, neredna prehrana, nezadovoljstvo pri delu ali v ljubezenskem življenju ter slab odnos z drugimi ljudmi.

Avtor: Nika Dolenc

 

Kako prepoznamo stres?

Če smo vznemirjeni, napeti in razdraženi, če vzkipimo zaradi malenkosti in če smo preobremenjeni z obveznostmi, smo zagotovo izpostavljeni stresu. Enako velja, če se nam pogosto dogaja, da nismo sposobni zbrano razmišljati, smo raztreseni, stalno kaj pozabljamo in doživljamo majhne nezgode. Kronična utrujenost in izčrpanost, primanjkljaj energije, fizične težave, kakor so glavoboli, bolečine v trebuhu in razbijanje srca, so pokazatelji, da je treba zase nekaj narediti in se upreti stesu.

 

Načini odpravljanja

Obstajajo različne metode za odpravljanje stresa, zanje si je treba vzeti samo dovolj časa. Temeljijo naj predvsem na počitku in sproščanju: ali se osamimo v tišini, se prepustimo pomirjujoči glasbi, vzamemo v roke knjigo ali časopis, se sprehodimo s hišnim ljubljenčkom, uživamo v topli kopeli, se lotimo priljubljenega hobija, na katerega smo že popolnoma pozabili, si vzamemo čas za obisk gledališča, kina, koncerta ali pa naredimo tisto, za kar vemo, da nas bo pomirilo in sprostilo. Vsak dan si vzemimo vsaj pol ure za sprehod v naravi in jejmo zdravo hrano. Kadar smo v stresu, obroke običajno kar preskakujemo in se nezdravo prehranjujemo: jemo mastno hrano, sladkarije, hrustljave slane prigrizke, … Hrana, ki je bogata z žiti, ter zelenjava in sadje nam bodo pomagali okrepiti našo odpornost.

 

Poleg že omenjenih metod smo za sprostitev poiskali tudi nekaj zelišč, katerih različni pripravki nam pomagajo ublažiti živčno napetost.

 

Rožmarin

Rožmarin ima zelo aromatične liste, ki imajo izrazit vonj po gozdu. Odlično se obnese kot posebna začimba v prehrani, že v starih časih pa so iz njega izdelovali rožmarinovo vino, ki so ga uporabljali kot sredstvo za pomiritev, zoper slab spomin ter težave glave in živcev.

 

Rožmarinovo vino

Priprava: 80 g posušenih listov rožmarina prelijemo z litrom belega vina. Pokrijemo in pustimo, da stoji dva tedna, nato ga precedimo. Pijemo ga dvakrat na dan po 1 dl.

 

Sivka

Znano je, da sivka s svojim prijetnim vonjem pomirja. Damo jo lahko v majhne bombažne mošnjičke in jih shranimo pod vzglavnik. Pomagajo nam, da lažje zaspimo. Iz dišečih cvetov sivke lahko skuhamo tudi čaj, ki ga osladimo z medom. Pomirjujoče deluje na centralni živčni sistem.

 

Čaj iz sivke

Priprava: 2 čajni žlički suhih cvetov sivke prelijemo z 2,5 dl vrele vode, pustimo pokrito stati 15 minut in precedimo. Čaj osladimo z žlico medu in ga spijemo po požirkih 2- do 3-krat na dan.

 

Hmelj

Tisti, ki kuhajo hmelj, zatrjujejo, da ima močan vonj hmelja uspavalni učinek. Ljudje postanejo zaspani tudi, ko vstopijo v sušilnico hmelja. Zaradi tega so z njim včasih polnili vzglavnike in tako preganjali nespečnost. Zreli ženski cvetovi hmelja pa delujejo s svojim blagim vonjem in z aromatičnimi snovmi pomirjujoče tudi pri nervozah, razdražljivosti in blažjih oblikah depresije.

 

Hmeljev čaj

Priprava: 2 čajni žlički posušenih in stisnjenih cvetov hmelja prelijemo z 2,5 dl vrele vode in pustimo 15 minut, nato precedimo. Čaj po želji osladimo z medom in ga pijemo dvakrat na dan.

 

Hmeljeva kopel

Priprava: 3–4 pesti suhega hmelja prelijemo z 2–3 litri vrele vode in pustimo stati pokrito do 30 minut, nato precedimo. Tekočino dodamo v vodo za kopanje.

 

Baldrijan

Baldrijan je klasično »zdravilo« za živce. Kot domače zdravilo je bil znan že v 11. stoletju, uporabljali pa so ga predvsem za pomiritev in zoper razdražljivost. Žal ga danes pogosto kombinirajo z bromom, kar mu daje preveč kemični značaj. Zeliščarji ga uporabljajo samostojno ali z drugimi zelišči. Koren baldrijana je najboljše zeliščno sredstvo, ki pomirja in krepi živce.

 

Baldrijanova vodka

Priprava: 3 žlice zmletega suhega korena baldrijana prelijemo z 2 dl vodke in dobro pretresemo. Pustimo, da stoji dva tedna, nato tekočino precedimo. 2- do 3-krat na dan vzamemo po eno čajno žličko vodke, pomešane z malo vode.

 

Kopriva

Za pomladno ali poletno kuro čiščenja organizma in dvigovanja nivoja energije je zelo priporočeno uživanje koprive, nabrane v naravi. Kopriva je izredno bogata z minerali in vitamini A, C in K ter vsebuje tudi velik odstotek železa. Zaradi tega je v primeru spomladanske utrujenosti priporočen koprivni sok ali čaj, ki je še posebej blagodejen za slabokrvne ljudi.

 

Čaj iz kopriv

Priprava: 30 vrhov mladih kopriv prelijemo s 3 litri vrele vode, dodamo 3 neolupljene in dobro oprane pomaranče in 2 limoni, narezane na koščke. Pustimo, da zmes stoji 24 ur. Nato sestavine dobro premešamo in precedimo skozi sito. Soku dodamo 700 g sladkorja. Sok pogrejemo do vrelišča in izmenično mešamo, dokler se sladkor ne stopi. Nato ga nalijemo v steklenice. Če imamo namen sok popiti kmalu, nam ga ni treba greti, tudi količina sladkorja je lahko glede na to različna. Če želimo napraviti sirup, dodamo več sladkorja.

 

Glog

Glog krepi srce, obenem pa je tudi odličen urejevalec krvnega tlaka. Sok teh zrelih zdravih plodov priporočajo tudi osebam, ki so izpostavljene težkim naporom.

 

Glogov sok

Priprava: Sveže plodove gloga damo v sokovnik in jih pustimo slabo uro, da spustijo sok, potem pa jih zmeljemo v električnem mešalniku. Iz 5 kilogramov sadežev dobimo približno 2,5–3 litre čistega soka. Da bi dobil boljši okus, ga malce osladimo – na vsak liter soka dodamo približno 300 g sladkorja. Pretočimo ga v steklenice in dobro zapremo.

 

Navadna melisa

Navadna melisa krepi živce, deluje pomirjujoče in je neke vrste blago uspavalno sredstvo. Sveža diši po limoni, včasih pa so jo uporabljali za prekrivanje tal. Zelo rade jo imajo tudi čebele, zato jo čebelarji dajo v čebelnjak, da jih privabijo.

 

Melisin čaj

Priprava: Žlico zdrobljenih melisinih listov prelijemo z 2,5 dl kipeče vode in pustimo pokrito stati 10–15 minut. Čaj precedimo in ga osladimo z medom. Vzamemo trikrat na dan. Še posebej nas pomiri hladen melisin čaj.

 

Šentjanževka

Šentjanževka vsebuje hipercin, ki je naravno pomirjevalno sredstvo. Olje šentjanževk je tudi najboljše olje za rane, saj blaži bolečine, ustavlja vnetje in zdravi. Pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst lahko pijemo tudi čaj iz šentjanževke.

 

Šentjanževka s sladkorjem

Priprava: 10 kapljic olja šentjanževke nakapamo na kocko sladkorja in vzamemo 3- do 5-krat na dan.

 

Čaj za poživitev

Poparek napravimo iz zelišč, ki osvežujoče poživljajo in imajo krepčilne lastnosti. To so predvsem sveže ali posušene koprive, listi črnega ribeza ali robidnic, poprova meta, rožmarin, angelika, koromač, citronka, cvetovi hibiskusa, šipka in vrtnice.

 

Pripravimo po dve žlici vsakega od naslednjih zelišč: citronke, poprove mete, posušenih vrtnic, hibiskusa, kopriv in šipka. V čajnik damo čajno mešanico in prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo stati 5 minut. Preden postrežemo, precedimo in sladkamo po okusu.

 

Čaj za pomiritev

Poparek napravimo iz zelišč, ki sproščajo in imajo pomirjevalne lastnosti, na primer bazilika, sivka, janeževi listi in semena, majaron, listi in cvetovi vijolic, slezovo cvetje, koper in vse sestavine iz recepta.

 

Zmešamo pol žličke vsakega od naslednjih zelišč: kamilice, lipe, navadne melise, sporiša, hmelja in posušenih pomarančnih olupkov. Zdrobimo pol paličice sladkega korena in ga dodamo zeliščem. V čajnik stresemo čajno mešanico in prelijemo s 500 ml vrele vode. Pustim stati 5 minut, precedimo in osladimo z medom po okusu.

 

ABC zdravja

A Če smo izpostavljeni stresu, si vzemimo čas za počitek in sprostitev. Pri tem nam lahko pomagajo tudi nekatera zelišča.

B Iz zelišč lahko pripravimo čaj, kopel, olje ali celo vino.

C Za dobro učinkovanje zelišč je pomembno, da jih uživamo redno vsak dan, tako kot bi jemali zdravila.

 

Zanimivost

Vzglavnik iz hmelja

Ljudje so nekoč polnili vzglavnike s hmeljem, da so pregnali nespečnost. Nekateri so menili, da gre za vraževerje, dokler ni leta 1787 zdravnik priporočil takega vzglavnika kralju Georgu II. Priporočilo je bilo uspešno. Govori se, da je tudi waleški princ pozdravil nespečnost na enak način. Vzglavnik iz hmelja je odličen tudi za napete in nervozne osebe, ki slabo spijo. Raziskave so pokazale, da vsebuje hmelj nekatere sedative. Da pa bi hmelj v vzglavniku deloval pomirjujoče, moramo odpraviti šumenje. To storimo tako, da hmelj nekoliko zmočimo in dodamo nekaj kapljic glicerina.

Kako ga naredimo?

Vrečko iz goste bombažne tkanine napolnimo s hmeljem, ki ga ne smemo natlačiti. Vrečko pritrdimo na vzglavnik in jo zamenjamo enkrat mesečno.

 

Citati

»Če smo vznemirjeni, napeti in razdražljivi, če vzkipimo zaradi malenkosti in če smo preobremenjeni z obveznostmi, smo nedvomno izpostavljeni stresu.«

 

»Baldrijan je klasično »zdravilo« za živce. Kot domače zdravilo je bil znan že v 11. stoletju, uporabljali pa so ga predvsem za pomiritev in zoper razdražljivost.«