V prazničnem času se mize v večini domov kar šibijo pod različnimi dobrotami. Hrana in sam obred prehranjevanja namreč že od nekdaj igrata zelo pomembno vlogo v našem družabnem življenju. S hrano si izkazujemo naklonjenost oziroma našim najbližjim pokažemo, koliko nam pomenijo. Ob bogato obloženih mizah se je pogosto kar težko zadržati in pojesti ravno prav. Ljudje namreč jemo tudi z očmi. Da bi se izognili prazničnemu preobjedanju, zaradi katerega se lahko pojavijo prebavne težave in splošno slabše počutje, pa tudi kakšen kilogram več, smo za nasvet povprašali Monico Bertok, univ. dipl. psihologinjo.

Avtorica: Andreja Košir

 

Kaj sploh je prenajedanje?

Kot pravi Monica Bertok, ljudje hrano dojemamo zelo različno: »Nekateri se v hrano zatekajo, saj v njej vidijo potešitev oziroma rešitev za svoje težave. Pogosto posežejo po nezdravih živilih, pri katerih navadno ne morejo vzpostaviti nekega nadzora. Sicer se zavedajo, da si s prenajedanjem škodujejo, vendar se preprosto ne znajo ustaviti. Za takšnim početjem se pogosto skrivajo različna razočaranja, pa tudi stres.«

Strokovnjakinja pove, da prenajedanje zelo slabo vpliva na naše počutje. »Poleg tega da s preveliko količino hrane močno obremenimo svoj prebavni sistem in nas zato lahko močno tišči v želodcu, nekateri se niti premikati ne morejo, se po prenajedanju pojavijo tudi močni občutki krivde, ljudje mislijo, da ne premorejo dovolj samonadzora, da so slabiči. Po epizodi prenajedanja ne trpijo le telesno, ampak tudi duševno,« pojasni Monica Bertok. Dodaja, da imajo ljudje, ki se prenajedajo, pogosto slabe socialne stike, morda so v preteklosti doživeli razočaranja, zato uteho iščejo v hrani.

Če želimo preprečiti patološko prenajedanje, strokovnjakinja svetuje, da moramo sprejeti odločitev, predvsem pa razumeti, kako škodljivo je tovrstno početje za naše zdravje: »Ljudje se morajo zavedati, da jih tako vedenje ne pelje nikamor in da si lahko z njim zelo škodujejo. Veliko ljudi, ki ima težave s prenajedanjem, se zapira vase in se po epizodi prenajedanja popolnoma izolira – vse dokler bolečina ne mine. Življenje pa medtem teče mimo njih.«

Psihologinja pravi, da proces odvajanja od tega, našemu zdravju škodljivega vedenja traja kar nekaj časa, predvsem pa poudarja, da moramo delati majhne korake: »Začeti moramo trenirati in delati postopne korake. Najprej se je treba zavedati, kaj počnemo. Da prekoračujemo količino hrane, ki nam sicer zadostuje. Za to, da presežemo ta nezdravi vedenjski vzorec, je potrebno kar precej volje in vztrajnosti.«

Kaj pa če v prazničnem času pojemo preveč – je to že prenajedanje?

Monica Bertok pojasni, da pri prenajedanju govorimo o dveh plateh. Kadar govorimo o patološkem prenajedanju, so v ozadju najrazličnejše duševne stiske: »Nekdo, ki ima take vrste težavo, se ne bo prenajedal le med prazniki. Vendar pa je za številne praznični čas še toliko težji, saj je takrat celotna družba usmerjena v različne rituale, povezane s hrano in obredom prehranjevanja. Različni družabni dogodki, povezani s hrano, lahko nekomu, ki se bojuje s prenajedanjem, stvari še dodatno otežijo, še posebej če je posameznik v fazi zdravljenja. Takrat mora v sebi zares zbrati vso notranjo moč, da je lahko kos tem izzivom.«

Psihologinja poudari, da je za večino ljudi, ki nimajo težav s hrano in prehranjevanjem, v prazničnem času popolnoma normalno, če pojedo nekoliko več kot običajno: »Pomembno je, da se zavedamo, da smo pojedli nekoliko več in se nato v naslednjih dneh spet vrnemo v svoj običajni ritem prehranjevanja. Treba je spet vzpostaviti neko ravnovesje. Naj poudarim, da je treba jasno ločiti med patološkim prenajedanjem in prazničnim preobjedanjem − popolnoma naravno je, da večina ljudi ob polni mizi dobrot poje nekoliko več. Če se sicer prehranjujemo zdravo in uravnoteženo, s tem ni popolnoma nič narobe.«

Ko se praznični čas konča, moramo torej spet ujeti svoj ritem prehranjevanja in se vrniti v svoje ustaljene tirnice. Večina ljudi po praznikih toži zaradi novo pridobljenih kilogramov in tudi zaradi slabšega splošnega počutja zaradi uživanja energijsko prebogate in na splošno ne najbolj zdrave hrane. Tem nevšečnostim se lahko izognemo, če bomo upoštevali nekaj strategij. Tako bo praznični čas za nas manj stresen in tudi, če se bomo kdaj nekoliko pregrešili, to ne bo preveč vplivalo na naše zdravje.

Pomembno je, da večino časa jeste zdravo.

Pred prazničnim obedom izbirajmo čim bolj zdrava živila. Tako si bomo lahko tudi nekoliko manj zdravo hrano privoščili brez slabe vesti in v njej zares uživali.

Popolno odpovedovanje navadno ne obrodi želenih sadov.

Praznični čas nikakor ni primeren za različne stroge diete ali striktno odpovedovanje določnim jedem. Privoščite si vse, vendar v razumnih količinah. Dokazano je, da ljudje hlepimo prav po stvareh, ki jih ne moremo ali ne smemo imeti. In to velja tudi za hrano. Ko prepovedana hrana pride do nas, navadno izgubimo nadzor in je pojemo preveč.

Jejte, kar imate radi.

Čeprav bi na bogato obloženi mizi radi poskusili vse jedi, je prav, da razmislite, katero od jedi si zares želite in si jo potem tudi privoščite. Če boste brez nadzora planili po vsem, kar je na mizi, boste zagotovo pojedli preveč. Po tem, ko vas bo vse tiščalo v želodcu, ne boste niti več občutili pravega zadovoljstva, ki se navadno pojavi po slastnem obroku.

Ne pozabite na primerno velikost porcij.

Dejstvo je, da ljudje jemo (tudi) z očmi. Še posebej v primerih, ko gre za naše najljubše jedi, le s težavo najdemo neko pravo (zdravo) mero. Priporočamo, da si v večjih količinah privoščite manj energijsko bogato hrano, bogato s prehranskimi vlakninami, ki vas bo dodobra nasitila. Tako se boste lažje izognili pretiravanju pri bolj kaloričnih jedeh.

V prazničnem času naj bo na vašem jedilniku več sadja in zelenjave.

Pomembno je, da uživate predvsem živila, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in malo kalorij. Zato čim pogosteje posezite po živo pisani paleti različnih vrst zelenjave in sadja.

Omejite uživanje tekočih kalorij.

Če večino zaužitih kalorij popijemo, s tem lahko izgubimo občutek o lastni energijski bilanci. Tudi v prazničnem času se zato omejite pri uživanju energijsko bogatih pijač. Te kalorije so navadno popolnoma prazne kalorije.

Popolnoma v redu je, če si z užitkom privoščimo kozarec vina ali penine, vendar pa zares glejmo na to, da bomo sicer večino zaužitih kalorij pojedli in ne popili.

Gibanje je pomembno.

Tudi med prazniki imejmo toliko motivacije in si vzemimo čas za redno gibanje. Ni treba, da v telovadnici preživimo cele ure, pomembno je, da je vadba redna in da je ne zanemarimo popolnoma. Če bomo pri vadbi vztrajali tudi med prazniki, bo tudi takrat, ko se bomo spet vrnili v realnost, začetek veliko lažji in manj stresen.

Prisluhnite svojemu telesu.

Ljudje pogosto ne znamo razlikovati med pravo (telesno) in čustveno lakoto. Do določenih živil nas veže še posebej močna vez, zato pogosto niti ne znamo določiti, ali si nekaj zares želimo ali pa gre le za stvar navade. Si tisti slastni piškot zares želite ali pa je vse morda le stvar navade? Če si nekaj zaželite, si to privoščite in v hrani potem tudi zares uživajte. Bodite pozorni na njen okus, teksturo,vonj … Prav tako pa ne zanemarite niti tega, kako se po njej počutite.

Preženite praznični stres.

Ne glede na to, kako lep in čaroben je praznični čas, pa je lahko to obdobje za marsikoga tudi zelo stresno. Zelo pomembno je, da si znate vzeti čas zase in se umiriti. Vemo, da je lažje reči kot storiti, vendar je prav, da prazniki zares minejo v mirnem in sproščenem vzdušju, polni notranje hvaležnosti in veselja. V praznični čas ne vstopajte s prevelikimi cilji in pričakovanji, ampak se potrudite predvsem kakovostno preživeti čas s svojimi najdražjimi. Če boste umirjeni, se boste tudi z lahkoto izognili morebitnemu prenajedanju.

 

Otresite se občutka krivde.

Tudi če boste kdaj med prazniki pojedli preveč, se zaradi tega ne obremenjujte preveč. Praznični čas naj bo namenjen uživanju in sproščenosti. Poleg tega so ljudje, ki se ves čas ukvarjajo z občutki krivde, povezanimi s hrano, pogosteje pretežki kot tisti, ki znajo v hrani zares uživati in si brez slabe vesti privoščijo tisto, kar jim zadiši.

 

 

December, 2014