Ve se, da je stanje črevesja pomembno za naše zdravje in da »vse bolezni« pravzaprav izvirajo od tam. Prof. dr. Pavel Skok, dr. med., pravi, da bi nam enciklopedija to res potrdila, saj bi tam našli več  sto opisanih bolezni, povezanih samo s prebavno cevjo. Vedeti pa moramo, da so t. i. neznačilni simptomi bolezni prebavil precej pogostejši kot bolezni same. Ker pa je naše splošno počutje tesno povezano z občutkom ugodja ob in po hranjenju, so prav prebavne težave eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika.

Pripravila: Petra Bauman v sodelovanju s prof. dr. Pavlom Skokom, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Klinika za interne bolezni

Dispepsija (DYS – slabo, PEPSIO – prebava)

Dispepsija je skupno ime za najpogostejše težave v zgornjem delu trebuha. Predstavlja skupek simptomov, kot so slabost, zavijanje v trebuhu, bolečina v žlički, spahovanje in občutek hitre sitosti, skupaj z zaprtjem pa predstavljajo neznačilne simptome bolezni prebavil, ki se pojavljajo pri tretjini odrasle populacije.

Ljudje s takšnimi težavami seveda želijo pojasnilo in rešitev za svoje težave, po izkušnjah dr. Pavla Skoka pa ob tem pozabljajo, da preveč kadijo, uživajo preveč alkohola in da kar ne najdejo načina za omilitev stresnih okoliščin v življenju. Poleg omenjenih na težave v prebavni cevi vplivajo še želodčna kislina, želodčni encimi, žolčne kisline, bakterija Helicobacter pylori, nesteroidna protivnetna zdravila in osebna nagnjenost za te težave.

Najvažnejše naloge prebavil so sproščanje sestavin iz hrane in vsrkavanje teh snovi (tanko črevo), presnova (v jetrih in drugih organih, kjer se odvija metabolizem) ter izločanje. Ti temeljni procesi na poti med ustno votlino in anusom pa so odraz medsebojnega delovanja številnih drugih procesov od izločanja hormonov, sproščanja snovi za presnovo hrane, delovanja živčnih celic v sluznici črevesa ter dražljajev iz centralnega živčnega sistema. Sliši se zapleteno in tudi je, saj je prav zaradi kompleksnosti delovanja prebavne cevi velikokrat težko oceniti vzroke težav.

»Ni naključno, da številnim ljudem svetujemo uživanje večjega števila manjših obrokov – s tem damo želodcu dražljaj, da nekaj izvaja, opravlja in tako ne doživlja prevelikih obremenitev ob večji količini hrane naenkrat,« poudarja dr. Skok.

Znano je, da kadar smo denimo žalostni in ob tem še kadimo, se začnejo izplavljati določeni sokovi z encimi za prebavljanje hrane v  svetlino želodca in tankega črevesa , ti sokovi vplivajo na živčne celice v prebavilih in stimulirajo peristaltiko – zaradi gibanja peristaltike pa slišimo zvoke, tudi če imamo prebavno cev prazno.

Sindrom razdražljivega črevesa

Sindrom razdražljivega črevesa ali »iritabilnega kolona« sodi med najpogostejše funkcionalne motnje  v delovanju prebavil, pogosteje pa prizadene ženske. Vključuje bolečine in krče v trebuhu, izmenjujoča obdobja drisk in zaprtja, tiščanje na blato, napenjanje in vetrove.

Zelo pogosta in moteča težava je zaprtje. V normalnih okoliščinah se mora zaužita hrana predelati in s peristaltičnimi valovi jo moramo potiskati skozi debelo črevo, katerega edina funkcija je formiranje blata, ki se ustvari z vsrkavanjem vode v okoli meter dolgem debelem črevesu.  Kadar je peristaltika motena, je prehod blata podaljšan.

Zakaj do tega pride? Eden od razlogov je uživanje zelo koncentrirane industrijsko predelane hrane z malo balasta, ki vpliva na manjši volumen blata. Če je peristaltika denimo zaradi premalo gibanja upočasnjena, potem bodo tudi dražljaji, ki vodijo do odvajanja, redkejši. Po besedah dr. Pavla Skoka številne bolnike opozorijo, da lahko z rednim gibanjem in s primerno hrano ponovno vzpostavijo primerno peristaltiko.

Počasna in boleča prebava je lahko tudi posledica bolezni sten črevesja. Kadar se zdravnik in pacient odločita za endoskopsko preiskavo (preiskava notranjosti črevesa ob uvajanju endoskopskega instrumenta), lahko ugotovijo različne morfološke spremembe na sluznici, v primeru razražljivega črevesa pa je sluznica primerna, brez poškodb.

Vzrok, zakaj je torej moten prehod blata skozi svetlino črevesa, praviloma ni v črevesu, ampak gre za skupino funkcionalnih motenj.

Stres in prebava

Dr. Pavel Skok pojasnjuje, da že leta velja biopsihosocialni model bolezni, ki poleg bolnikove subjektivne ocene upošteva tudi njegovo socialno okolje, počutje posameznika v družini in na delovnem mestu ter odnos družbe do bolezni. Ta model naj bi presegal delitev le na telesne in duševne težave, poskuša namreč celovito povezati in pojasniti medsebojno vplivanje na počutje posameznika. Pri nekaterih boleznih prebavil ima prav stres s posledičnim izgorevanjem in kronično utrujenostjo pomembno vlogo, saj sproži različne procese, katerih posledica je spremenjeno delovanje v prebavnem traktu.

Po mnenju raziskovalcev je sindrom razdražljivega črevesa biopsihosocialna okvara zdravja in se uvršča med funkcionalne motnje prebavil, saj organskega vzroka kljub skrbni diagnostični obravnavi zdravniki ne odkrijejo. Nekoč je veljajo prepričanje, da so težave samo posledica čustvene napetosti in stresa, danes se ve, da se vzroki skrivajo tudi v mehanizmih delovanja črevesne sluznice, neuravnoteženega izločanja snovi in hormonov iz celic sluznice črevesa ter moteni peristaltiki črevesja.

Pri odvajanju se včasih izmenjuje trdo blato, tanko kot svinčnik ali v obliki »bobkov«, spet drugič pa sluz, primešana blatu. Bolniki imajo često občutek, da je izpraznjevanje črevesa nepopolno. Zaradi teh težav so zaskrbljeni, še bolj pa postanejo, ko zdravniki z opravljenimi preiskavami ne uspejo najti primerne razlage ali ustreznega zdravljenja za omilitev težav. Raziskave so potrdile, da so osebnostne poteze posameznikov, izobraženost, čustvena odzivnost, stiske in odnos do soljudi zelo pogosto povezani z razvojem teh težav in da so terapevtske možnosti pri njih omejene.

Refluksna bolezen požiralnika

Stres neposredno stimulira tudi izločanje kisline, okrni sposobnost obnove sluznice želodca in ustvari pogoje za nastanek poškodb (rana na želodcu ali dvanajstniku), z vplivom na izločanje nekaterih hormonov pa tudi na zmanjšano delovanje zapiralke požiralnika in podaljšano izpostavljenost sluznice refluksu.

Bolečina v žlički (v trikotniku med rebrnima lokoma) je poleg razdražljivega črevesa eden od najpogostejših simptomov dispepsije, saj je želodec organ, katerega izločanje sokov je zelo povezano z našim doživljanjem. Ko se kislina sprosti v svetlino želodca, lahko zateka v požiralnik in vodi v znake refluksnega  ezofagitisa, lahko pa te okoliščine pripeljejo tudi do razjede – ulkusne bolezni želodca ali dvanajstnika. Defekti oz. erozije nastanejo, kadar je sluznica nesposobna za obnovo teh drobnih poškodb, ki nastanejo ob povečanem izločanju kisline ali delovanju klice Helicobacter Pylori.

Hudih bolezni prebavil malo

Bolniki s prebavnimi težavami se pogosto zatekajo k raznim oblikam alternativne medicine ter uporabi prosto dostopnih zdravil, ki pa po ugotovitvah dr. Pavla Skoka le deloma olajšajo njihove težave.

Bolnikov, ki prihajajo zaradi dispeptičnih težav, je veliko, tistih, pri katerih pa se v diagnostičnih postopkih ugotovi resna bolezen, pa malo. Pavel Skok, dr. med., svetuje, naj bomo pozorni, če ob prebavnih težavah hujšamo, občutimo močno bolečino v trebuhu ali spremembo značaja bolečine, bruhamo kavni usedlini podobno tekočino, izločamo krvavo ali črno blato.

Bolje kot strah pa je pomembno premišljevanje o tem, kateri dejavniki najbolj vplivajo na stres v našem življenju, kakšno hrano uživamo ali res ne moremo opustiti/zmanjšati kajenja in alkohola in kako se počutimo na delovnem mestu.