Zadnjik ali strokovno anus je končna odprtina prebavne cevi. Njegova prvotna naloga je odvajanje blata. Ko se namreč danka (ki je nadaljevanje zadnjika v notranjost) napolni z blatom, tlak v njem naraste in blato doseže zadnjikov kanal. Pozorni moramo biti tudi na ta del svojega telesa, saj se na njem lahko pojavijo različne težave in tudi resnejše bolezni.
Pogovarjali smo se z dr. Boštjanom Mlakarjem, dr. med., spec. kirurgije, ki poudarja pomen samopregledovanja zadnjika, ker s tem lahko preprečimo prenekatero težavo in bolezen, ki se na območju zadnjika lahko pojavijo.
Najpogostejši bolezni v tem predelu sta hemoroidalna bolezen in analna razpoka (fisura).
Preberite tudi prispevek: Hemoroidi: kako jih prepoznati, uspešno zdraviti in preprečiti ponovitve
»Za zunanjo hemoroidalno bolezen je značilno nenadno vnetje, ki se kaže kot boleča bulica. Bulica nastane zaradi vnetja in nastanka krvnega strdka v zunanjem hemoroidu. Večinoma to vnetje in zatrdlina po nekaj dneh izgineta po uporabi tablet mikroniziranih flavonoidov in nanosu mazila, pogosto pa je potrebna manjša operacija v lokalni anesteziji, da strdek odstranimo,« pojasnjuje dr. Mlakar.
»Notranji hemoroidi, ki se povečajo, lahko krvavijo ob odvajanju tršega blata. Pri tem ni posebnih bolečin, lahko pa se pojavi neprijeten občutek, da se po odvajanju ne izpraznimo. Hemoroidi nam lahko tudi zlezejo navzven, a se večinoma po odvajanju povrnejo nazaj − v tem primeru jih običajno zmanjšujemo s podvezovanjem z elastično ligaturo. Operativno zdravljenje notranjih hemoroidov je rezervirano za bolj napredovale oblike, ko si izpadle hemoroide popravljamo nazaj v zadnjik po odvajanju,« je povedal dr. Mlakar.
»Za analno razpoko ali fisuro je značilno, da nas ob odvajanju trdega blata zapeče, večinoma opazimo svetlo kri in včasih bolečina traja še dalj časa po odvajanju blata. Nastala je namreč ranica v predelu, kjer je analni kanal najožji in pokrit s kožo ter tudi zelo dobro oživčen. Pri tej težavi je pomembno, da najprej poskrbimo za redno odvajanje mehkega blata in da si pred odvajanjem s prstom notranjost analnega kanala namažemo z vazelinom, lubrikantom ali olivnim oljem in s tem zmanjšamo trenje ob odvajanju.«
Predsodki v zvezi z zadnjikom so v naši družbi še vedno zelo prisotni, tega dela telesa ne sprejemamo in ga posledično tudi zanemarjamo. Zaradi tega imamo po mnenju dr. Mlakarja v tem predelu tudi veliko težav, veliko je zamujenih primerov, po drugi strani pa tudi primerov napačnega zdravljenja.
»Nekatere težave se prenašajo medgeneracijsko, vendar ne gre za neko dedno predispozicijo, pač pa za prevzet družinski vzorec, da so s prebavo težave, da je odvajanje boleče in da je ta del telesa nebodigatreba. Glavni vzrok za predsodke je torej prepričanje, da je to umazani del telesa, ki je skrit, nepomemben, pogosto povezan tudi s problemi, kot so bolečina ob odvajanju, srbenje itd.«
Dr. Mlakar se zaveda, da se bo zdela ideja o samopregledovanju zadnjika marsikomu nenavadna. Kljub temu meni, da je večina ljudi dovolj odprtih in to lahko sprejme kot izziv.
»Za zadnjik je najprej potrebno skrbeti z ustrezno nego in higieno ter rednim odvajanjem blata, kar dosežemo z uživanjem dovolj vlaknin, tekočine in s telesno aktivnostjo. Če odvajamo redno in je blato mehko, ob odvajanju ni potrebno močno potiskati. S tem preprečimo, da bi iztiskali tudi normalno velike notranje hemoroidne blazinice. Preprečimo tudi samopoškodovanje, ki se lahko zgodi, če odvajamo zelo zasušeno trdo blato.«
Če čutimo, da je blato trdo, dr. Mlakar svetuje, da ne pritiskamo, temveč si zadnjikov kanal prej s prstom v notranjosti dobro namažemo z mazilom (olje, vazelin …). Po odvajanju si zadnjik umijemo z mlačno vodo, mila ne uporabljamo, saj izsuši kožo.
Preberite tudi prispevek: Ne pretiravajmo s higieno zadnjika
Priprava
1. faza – opazovanje
Shrani sliko za primerjavo ob naslednjem pregledu!
2. faza – tipanje
Kaj storiti ob spremembah?
Če zatipate bolečo bulico, neravnino, opazite kri, gnoj ali znamenje, ki se spreminja → obiščite zdravnika.
Samopregled ni nadomestilo za pregled pri zdravniku, posebej ob vztrajni krvavitvi, bolečinah, nenamerni izgubi telesne teže ali menjavi črevesnih navad.
Pred samopregledovanjem naj bi odvedli blato in si zadnjik umili z mlačno vodo. Uporaba mila ni priporočljiva, saj bi kožo preveč izsušili. Pred začetkom samopregledovanja se lahko tudi klistiramo. Samopregledovanje potem poteka v dveh fazah. Prva je opazovanje s pomočjo ogledala in s fotografiranjem. V drugi fazi si notranjost zadnjika pretipamo z namaščenim prstom.
Pri opazovanju si zunanjost zadnjika ogledamo v čepečem položaju z ogledalom ali ga fotografiramo s telefonom in sliko shranimo, da bomo ob naslednjem pregledu stanje lahko primerjali. Pozorni bodimo glede izrastkov, bradavic, ranic, znamenj in podobnega. Z zdravnikom se potem posvetujemo, če spremembe krvavijo, bolijo, srbijo ali pa se njihov videz in velikost spreminjata. Večinoma pa vendarle gre za nenevarne kožne gube zunanjih hemoroidov.
V drugi fazi samopregledovanja si lahko nataknemo rokavico za enkratno uporabo in prst, s katerim se bomo dotikali zadnjika, namastimo z oljem, vazelinom ali lubrikantom. Noht na prstu, s katerim pregledujemo, ne sme biti predolg, da si ne povzročimo ranic. Nato s prstom krožimo po zadnjični odprtini in se postopno selimo v notranjost kanala. To opravljajmo počasi, brez sile, saj se mora mišica zapiralka sprostiti. Po približno dveh in pol do treh centimetrih kanala se prostor razširi in vstopimo v končni del danke, kjer ni več mišice zapiralke, in s prstom lahko pomigamo. Najprej pretipamo eno polovico in nato ponovimo na drugi strani. To nekajkrat ponovimo in pri tem lahko opazimo, da se mišica zapiralka sprošča in zadnjikov kanal odpira. Pozorni smo na morebitne izrastke. Ko prst izvlečemo, pogledamo, ali so na prstu ostali sledovi krvi ali gnoja. Če to opazimo, se moramo posvetovati z zdravnikom.
Na začetku smo ob samopregledovanju lahko nekoliko nerodni, vendar z vajo hitro usvojimo pravilno tehniko.
Drugo fazo samopregledovanja s tipanjem z namaščenim prstom dr. Mlakar nadvse priporoča tudi kot redno tehniko pred odvajanjem blata pri vseh, ki imajo težave z zaprtjem in odvajajo trdo in zasušeno blato. Z namaščenim zadnjikovim kanalom poleg tega zmanjšamo možnost za nastanek analne fisure, možnost krvavitve iz povečanih hemoroidov in možnost nastanka tromboziranih zunanjih hemoroidov. S tem enostavnim postopkom bomo preprečili krvavitev in bolečino pri odvajanju.
»Ko smo v fazi učenja samopregledovanja zadnjika, je smiselno, da to opravimo enkrat mesečno, ko postanemo tega vešči, pa zadostuje enkrat letno, v primeru težav pa seveda prej. Samopregledovanje je lahko koristno za vsakogar, sploh pa ga svetujemo osebam, ki prakticirajo receptivne analne spolne odnose. Podobno kot se zaradi okužbe z virusi HPV svetuje ženskam, da opravljajo redne ginekološke preglede, se svetuje osebam obeh spolov, da opravijo proktološki pregled zadnjikovega kanala.«
Preberite tudi prispevek: Spolno prenosljive okužbe (SPO): vodič za preventivo in testiranje
Dr. Mlakar še predlaga, da izvajamo Keglove vaje, zato da preprečimo razvoj inkontinence za blato in vodo.
»Te vaje se priporočajo tudi v primeru, če že imamo takšne težave. Da bomo vedeli, ali stiskamo prave mišice, lahko na začetku te vaje delamo tako, da imamo prst v zadnjikovem kanalu,« svetuje naš sogovornik in za konec še poudari, da je pri razpokah masiranje analnega kanala pred in po odvajanju ključno za uspeh zdravljenja, saj je potrebno sprostiti mišico zapiralko, ki je pogosto pri fisuri v močnem krču.
S samopregledovanjem zadnjika bolje spoznamo ta del telesa in opazimo ali zatipamo morebitne spremembe, še preden bi te povzročile kakšne težave.
K zdravniku se odpravimo, ko pri samopregledu zatipamo bolečo spremembo ob vhodu v zadnjik ali znotraj zadnjikovega kanala. Zdravnika obiščemo tudi takrat, ko opazimo na koži zadnjika znamenje, ki srbi, krvavi ali spreminja svojo velikost in barvo, in takrat, ko na prstu opazimo sledove krvi ali gnoja. Pa tudi takrat, ko znotraj zadnjikovega kanala zatipamo izrastek ali tršo neravnino na sluznici, ki se razlikuje od gladke sluznice v okolici.
Bolečino in/ali kri najpogosteje povzročijo hemoroidi ali analna razpoka. V članku razložimo razlike po simptomih (bolečina, svetla kri, občutek nepopolne izpraznitve) in kaj storiti najprej.
Ključ je mehko blato (vlaknine, tekočina, gibanje), brez močnega potiskanja in nežna higiena z mlačno vodo. V članku so praktični koraki samopomoči in kdaj je potrebna medicinska obravnava.
V dveh korakih: vizualni pregled (ogledalo/fotografija) in nežno tipanje z namaščenim prstom v rokavici. V članku je natančen, preprost vodič korak-za-korakom z opozorili za varnost.
Ob vztrajni krvavitvi, boleči bulici, ranah, izrastkih, spremembi znamenj ali ob gnojnem izcedku. V članku je seznam “alarmnih znakov” in razlaga, kaj lahko pomeni posamezen znak.
Po odvajanju sperite z mlačno vodo (brez mila) in skrbite za redno, mehko odvajanje. V članku pojasnimo, zakaj to pomaga hemoroidom/fisuri in dodamo še uporabne trike iz prakse.
A Pomembno je poskrbeti za redno odvajanje mehkega blata.
B Zaradi predsodkov je veliko zamujenih primerov, pa tudi primerov napačnega zdravljenja.
C S samopregledovanjem zatipamo morebitne spremembe, še preden povzročijo težave.