Iščite po prispevkih
Avtor: Katja Mohorič
Izraz kronično zaprtje ima lahko različen pomen, pravi dr. med. Jasna Volfand, spec. int. med., iz Diagnostičnega centra Bled, kjer se ukvarjajo predvsem z boleznimi prebavil. Pojasnila je, da nekateri označujejo s tem izrazom odvajanje bolj trdega blata, drugi pa pri tem mislijo na težave pri samem iztrebljanju, na primer pritiskanje, napenjanje, bolečine ali občutek nepopolnega izpraznjenja. »Največkrat govorimo o zaprtju, če bolnik spontano odvaja blato le na več kot 3 dni.«
»Največkrat govorimo o zaprtju, če bolnik spontano odvaja blato le na več kot 3 dni.«
»Zaprtje je lahko posledica slabega delovanja žleze ščitnice, sladkorne bolezni, motenega ravnovesja elektrolitov v krvi ter različnih bolezni živčevja.«
Kronično zaprtje je predvsem bolezen starejših ljudi, saj v tem obdobju kar vsak tretji trpi za to motnjo, pogosto pa prizadene tudi mlajše in celo otroke. Težava jim lahko močno okrni kakovost življenja. «Običajno je zaprtje posledica našega načina življenja in prehrane,« pravi dr. Volfand in dodaja: «Pogosto je vzrok uživanje hrane s premajhno količino vlaknin, pomemben del pa prispeva tudi premajhno pitje tekočin in telesna neaktivnost. Tudi nekatere bolezni lahko povzročijo zaprtje. Zaprtje je lahko posledica slabega delovanja žleze ščitnice, sladkorne bolezni, motenega ravnovesja elektrolitov v krvi ter različnih bolezni živčevja. Zaprtje lahko poslabšajo tudi številna zdravila, npr. nekatera protibolečinska zdravila, zdravila proti izločanju želodčne kisline, antidepresivi, nekatera zdravila za zvišan krvni tlak itd.«
Najpomembnejše je, da razumemo normalno delovanje črevesja, poudarja dr. Volfand. »Črevesje je najbolj aktivno po obrokih, sploh po zajtrku. Če pozive črevesja k odvajanju zaradi naglice in obveznosti zanemarjamo oz. preslišimo, jih kmalu ne zaznamo več, posledično pa se pojavi zaprtje.« Dr. Volfand svetuje:
|
V veliko primerih si ljudje pomagajo pri odpravljanju zaprtja sami, včasih pa je le potrebno poiskati medicinsko pomoč. Še posebej je to pomembno v primeru, kadar bolnik opazi v blatu tudi primesi krvi in kadar se zaprtje pojavi brez vzroka, npr. pri nekom, ki je imel prej normalno urejeno prebavo, pravi dr. Volfand in pojasnjuje: «Takrat moramo opraviti ustrezne preiskave, da izključimo pojav črevesnega raka. Iste simptome sicer lahko povzročajo tudi druge manj nevarne bolezni, vendar so za razlikovanje potrebne natančne endoskopske preiskave črevesja (kolonoskopija).
Bolnike pogosto skrbi, da kronično zaprtje povzroča črevesnega raka, kar pa ni res. Lahko pa zaprtje vodi v nastanek različnih drugih zapletov – na primer poslabšanje hemeroidov ali nastanek analne fisure (boleča razpoka v zadnjiku, ki nastane pri napenjanju in odvajanju trdega blata), kar prav tako sproži krvavitve z blatom. Tudi te težave zahtevajo ustrezno zdravljenje, npr. z različnimi mazili ali celo operacijo.« Natančnejše preiskave so potrebne tudi, kadar zaprtje močno ovira kakovost življenja. Takrat skušajo opraviti meritve časa prehoda hrane skozi črevesje, z rentgenskim slikanjem procesa iztrebljanja in drugimi specializiranimi preiskavami pa oceniti delovanje in pravilno uporabo mišičja medeničnega dna in zadnjika.
»Najprej skušamo s pogovorom in z opravljenimi preiskavami odkriti vzrok zaprtja in ga odpraviti – npr. pri motnjah delovanja ščitnice ali jemanju različnih zdravil,« pojasnjuje dr. Volfand in dodaja: »Poleg nasvetov glede spremembe življenjskega sloga bolnike poučimo o pravilnem odnosu do uporabe odvajal. Preiskave nam pomagajo oceniti, ali je zaprtje posledica »lenega črevesja« in se zato črevesna vsebina prepočasi pomika skozi črevesje ali je zaprtje posledica motenj pri iztrebljanju in se večje količine blata zadržujejo v danki.
Včasih pa je zaprtje, izmenjaje z driskami, tudi del t.i. sindroma prevzdražljivega črevesja.
Značilnost sindroma je neenakomerno in neučinkovito krčenje črevesja, ki potiska črevesno vsebino sem in tja, namesto usklajenega gibanja proti izhodu.« Vzroki za prevzdražljivo črevo so lahko psihološki, lahko pa gre tudi za vplive prehrane, črevesne mikroflore, različnih okužb ali vnetij in druge dejavnike iz okolja.
Različni vzroki zaprtja zahtevajo tudi različen pristop k zdravljenju. Še posebej pri tistih, kjer je vzrok zastajanje blata v danki zaradi oviranega iztrebljanja, lahko veliko pomagajo posebne vaje za pravilno uporabo mišic, t.i. šola odvajanja. Redkokdaj, bolj izjemoma je potreben tudi operativni poseg za olajšanje iztrebljanja ali skrajšanje črevesja.
Obstaja veliko medicinskih pripomočkov, ki vzpostavijo pravilno delovanje prebavil. Pri tem najprej pomislimo na odvajala. Na voljo so različne vrste odvajal, pojasnjuje dr. Volfand:
Povečana masa blata spodbuja naravno krčenje črevesja. Če je količina blata večja, postane mehkejše in ga je lažje izločiti. Pri tem pomagajo predvsem različne vlaknine, na primer otrobi, laneno in trpotčevo seme. V to skupino bi lahko šteli tudi različna ljudska zdravila, npr. suhe slive, fige in podobno. S temi odvajali je hkrati potrebno popiti dosti tekočin.
Laktuloza, sorbitol in različne soli, npr. grenka sol in mineralne vode z magnezijem, pritegnejo v debelo črevo veliko vode, zato blato postane mehko in redko.
So manj zaželena in primerna le za kratkotrajno zdravljenje, na primer bisakodil v različnih odvajalnih tabletah in svečkah, odvajalni čaji iz krhlike ali sene. Ta odvajala vsebujejo dražeče snovi, ki neposredno spodbujajo steno debelega črevesa in povzročajo krčenje in potiskanje blata naprej. Pojavijo se lahko hudi trebušni krči, ob prevelikih odmerkih pa tudi driske. Pri pretirani uporabi lahko pride do izgube kalija iz telesa. Poleg tega se črevesje postopoma nanje navadi in odvajala izgubijo svoj učinek.
»S skupnimi močmi, torej z odpravo vzrokov zaprtja, s spremembo načina življenja in prehrane in z občasno premišljeno uporabo odvajal lahko pri večini bolnikov dosežemo primeren ritem odvajanja in dobro splošno počutje,« pravi optimistično dr. Volfand in ob tem opozarja, da se ob opustitvi navedenih ukrepov težave rade ponovijo, zato je zelo pomembno, da vztrajamo pri novopridobljenih navadah.