Avtorica: Nika Arsovski
Človeško telo se različno odziva na stresne okoliščine, nekateri čutijo bolečine v glavi, spet druge muči utrujenost, tretje popade slabost, nekatere začne stiskati v predelu srca. Na pretirano izpostavljenost stresu opozarja tudi želodec. »V sluznici želodca vedno poteka boj med zaščitnimi (sluz, bikarbonat, prekrvavitev sluznice, prostaglandini, celični transport, obnovitvena sposobnost sluznice) in škodljivimi (želodčna kislina, peptični encimi) silami. Pri normalni sluznici sta obe sili v ravnovesju.
Tako kratkotrajni kot dolgotrajni stres pa preko avtonomnega živčevja in hormonov povzroči povečano izločanje želodčne kisline in okrni oziroma zmanjša zaščitno delovanje sluznice ter tako prevesi ravnovesje v korist škodljivim silam. Želodčna kislina je zelo dražeča snov. Njeno delovanje na sluznico ima za posledico vnetje, ki lahko vodi v razjedo sluznice,« pojasnjuje Andrej Zafošnik, dr. med., z Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor.
V začetku 20. stoletja je Walter Cannon prišel do spoznanj, da človeško telo ob stresnih okoliščinah deluje po principu ’beg ali boj’. Po opazovanju mačk, ki jih je postavil v stresne okoliščine, je ugotovil, da se gibanje v njihovem zgodnjem črevesju (tudi želodcu) ob stresu znatno zmanjša. V procesu sodelujeta tako simpatično kot parasimpatično živčevje. Prvo sproži delovanje našega telesa, drugo deluje kot zavora in umiri telo ter pomaga varčevati z energijo.
V stresnih trenutkih se v hipotalamusu sproži proizvodnja sporočevalnega hormona kortikotropina, ki aktivira simpatični živčni sistem. Sočasno lahko pride do sproščanja kortizola, ki nas pripravi na ’beg’, s čimer se procesi v želodcu upočasnijo. Po ugotovitvah znanstvenikov gre za evolucijski proces, saj se s tem spodbudi krvni obtok k hitrejšemu prenašanju kisika in hrane v mišice in pljuča, stran od želodca, kar pripravi telo na obrambo. Po drugi strani parasimpatično živčevje pospeši delovanje debelega črevesa.
Bolečine v želodcu gre nasloviti na več različnih dejavnikov. Poleg duševne obremenjenosti, ki vpliva na delovanje želodca in prebavil ter pospeši izločanje želodčne kisline, ta ob stresu lahko privede do ran na želodcu in dvanajstniku, so bolečine tudi plod bolezenskih stanj. Mednje uvrščamo tudi vnetje želodca, katerega povzročitelj je bakterija Helicobacter pylori, ki pripomore k nastanku razjed želodca in dvanajstnika.
»Težave z želodcem oziroma dispepsija, kot strokovno imenujemo skupek simptomov v zgornji polovici trebuha, ki jih bolniki opisujejo kot slabost, napenjanje, spahovanje, občutek hitre sitosti, neješčnost ali kot pekočo bolečino v žlički, so podobne oziroma enake ne glede na to, ali nastanejo kot posledica stresa ali pa zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, kar pomeni, da jih v večini primerov ne moremo ločiti med seboj samo na podlagi pogovora z bolnikom in kliničnega pregleda, ampak je treba opraviti določene preiskave,« opozarja zdravnik.
Okužba z bakterijo H. Pylori velja za najpogostejšo kronično okužbo, razširjeno po vsem svetu, čeprav se je v zadnjem stoletju število z izboljšanjem higienskih razmer precej zmanjšalo. V manj razvitem svetu je sicer okužba še vedno prisotna pri 80 % ljudi. Pri večini se bolezenska stanja ne izrazijo, pri petini ljudi pa bakterija povzroči zdravstvene težave. Želodčna kislina je lahko za številne bakterije usodna, ta vrsta bakterije pa zahvaljujoč svoji sestavi preživi tudi v kislem okolju želodca. Poleg plitkih in globokih razjed v sluznici želodca ali dvanajstnika bakterija igra pomembno vlogo pri nastanku želodčnega raka.
Če okužba zajame celoten želodec, pride do kroničnega vnetja sluznice in zmanjšanja števila celic, ki izločajo kislino. S tem se zmanjša tudi obrambna sposobnost sluznice, kar omogoči nastanek novih razjed. »Okužba z bakterijo Helicobacter pylori ni posledica stresa ali obratno, lahko pa stres ob okužbi z njo ali obratno dodatno poslabša dispepsijo in pospeši nastanek želodčne razjede ali razjede dvanajstnika,« pojasnjuje sogovornik. Zadnji čas torej, da se ustavite, globoko zadihate in storite nekaj v smeri, da stres dodobra okrnite, če ne povsem izločite iz svojega življenja.
Vsak ima svoj način, na katerega se spopada s stresom. Lahko ga preženete s telesno dejavnostjo, na svežem zraku si bo odpočila tudi vaša glava, ob gibanju pa boste vsaj za kratek čas pozabili na tegobe, ki vas sicer težijo. Številni zagotavljajo, da so težave po pol ure teka dosti manjši, kot preden so obuli tekaške čevlje. Ena izmed metod, ki je vse bolj priljubljena tudi v Sloveniji, je tudi meditacija. Tehnika sproščanja, ki se je razvila že pred 2500 leti, ima blagodejne učinke tudi danes.
Meditacija je stanje duha, v katerem najdemo sozvočje s seboj. Z meditiranjem umirimo tok svojih misli in spočijemo um ter najdemo stik s samim seboj. Če niste prepričani, kako bi začeli, so na spletu na voljo različni tečaji, na voljo pa je tudi veliko čtiva. Meditacija je priporočljiva predvsem v jutranjih urah, saj z njo svoje telo in um pripravimo na nov dan.
Pri premagovanju stresa vam bodo v pomoč družina, partner in prijatelji, saj je prav osamljenost eden izmed pogostih dejavnikov za nastanek stresa. Obkrožite se z ljudmi, ki so vam pri srcu. V veliko pomoč vam bo morda tudi nasvet, da, če ste preobremenjeni, prosite druge za pomoč. Najsi bo to pri domačih opravilih ali v službi. Urnika si ne zapolnite do zadnjega kotička, v vrtincu vsakdana ne pozabite na primerno količino počitka in dejavnosti, ki vas osrečujejo.
Vzroke za stanje v želodcu gre sicer pripisati tudi nekaterim zdravilom, ki lahko poškodujejo želodec in dvanajstnik, pogosto pa so težave posledica neprimernega življenjskega sloga. Izrazito slabo na kislost v želodcu vplivajo tudi kajenje in vnos alkoholnih pijač. Pomembno vlogo igra uravnotežena prehrana. Študija, ki jo je že pred leti objavilo ameriško zobozdravstveno združenje, je pokazala, da posameznik povsem po občutku izbere hrano, ki je zanj v tistem trenutku najprimernejša. Tudi otroci tako pogosto izberejo hrano, s katero se izognejo prebavnim težavam in zaprtju. Zato je prav, da tudi pri prehranjevanju prisluhnete svojemu želodcu.
Zelo neprimerne so ocvrte in pražene jedi, pogosto lahko težave povzročijo tudi izjemno sladki prigrizki ali jedi z izrazitim kislim okusom. Jejte, ko ste resnično lačni. Vzemite si čas za prehranjevanje in ne izpuščajte obrokov. Ne prenažirajte se, čeprav je to ob številnih družabnih kosilih še kako mamljivo. Ljudje smo vzgojeni tako, da moramo pojesti vse, kar je na krožniku. Ne pozabite oceniti svoje lakote in izbrati primerne porcije. Če boste znali prisluhniti svojemu telesu in svojemu želodcu, vam bosta to znala povrniti.
V stresnih trenutkih se v hipotalamusu sproži proizvodnja sporočevalnega hormona kortikotropina, ki aktivira simpatični živčni sistem. Sočasno lahko pride do sproščanja kortizola, ki nas pripravi na ’beg’, s čimer se procesi v želodcu upočasnijo. Po ugotovitvah znanstvenikov gre za evolucijski proces, saj se s tem spodbudi krvni obtok k hitrejšemu prenašanju kisika in hrane v mišice in pljuča, stran od želodca, kar pripravi telo na obrambo. Po drugi strani parasimpatično živčevje pospeši delovanje debelega črevesa.
A Človeško telo ob stresnih okoliščinah deluje po principu ’beg ali boj’.
B Stres povzroči povečano izločanje želodčne kisline in okrni oziroma zmanjša zaščitno delovanje sluznice.
C Okužba z bakterijo H. Pylori ni posledica stresa, lahko pa stres ob okužbi z njo dodatno poslabša dispepsijo.