Sončna očala niso namenjena le poletju. Pozimi so oči zaradi nizke lege sonca in močnega odboja svetlobe od snega pogosto še bolj izpostavljene UV-sevanju in bleščanju. Nezaščitene oči so lahko ogrožene za razvoj snežne slepote (fotokeratitisa), suhega očesa in dolgoročnih poškodb, kot so siva mrena in okvare mrežnice. Zato je ustrezna zaščita oči pozimi enako pomembna kot v poletnih mesecih.
Ker pozimi pogosto podcenimo moč sonca, je smiselno na začetku razumeti, zakaj so UV-žarki lahko nevarni tudi za oči.
Ultravijolični žarki enako kot v kožo prodirajo tudi v oči, in če smo vrsto let nezaščiteno izpostavljeni njihovi svetlobi, je večja verjetnost, da nas bo nekoč doletela poškodba mrežnice ali siva mrena, našo kožo pa kožni rak. Čeprav pozimi pogosto na to pozabimo, pa je ultravijolično sevanje v tem času prav tako nevarno, zaradi odboja sonca od snega celo še bolj kot poleti. Na vsakih sto metrov nadmorske višine se namreč raven UV-žarkov poveča za približno tri odstotke. Zato moramo svojo kožo in oči primerno zaščititi tudi v hladnem letnem času.
Ultravijolično sevanje je sestavljeno iz žarkov UV-A, UV-B in UV-C. Imajo zelo visoko energijo in bi uničili življenje na Zemlji, če nas ne bi pred njimi varovala atmosfera. V enem od njenih pasov, stratosferi, na višini med 20 in 25 km leži ozon (O3), najmočnejši filter pred sevanjem škodljivih žarkov, saj ima to moč, da vsrkava oz. ubija UV-sevanje. Vsrkava predvsem škodljive žarke UV-B in UV-C, medtem ko žarke UV-A, ki so deloma celo koristni (nastajanje vitaminov v telesu), v manjši meri prepušča na Zemljo. Merilo za sevanje je UV-indeks, ki sega od 1 do 20. Že nad vrednostjo 3 se priporoča nanos varovalnih krem, vrednost 7 pa že pomeni nujnost izogibanja soncu med 10. in 16. uro. Ob jasnih dnevih imamo na področju Sredozemlja UV-indeks v višini 11 in 12 (jug Grčije, Sicilija …), pri nas pa se v povprečju giblje v vrednostih med 9 in 11.
Daleč najbolj dolgoročen je učinek UVA-žarkov, ki predstavljajo kar 95 % UV-svetlobe, ki doseže Zemljino površje. Ti prodrejo najgloblje v oko ter dolgoročno pospešujejo staranje očesnih struktur, povečujejo tveganje za sivo mreno, poškodbe mrežnice in degeneracijo rumene pege.
Sončni svetlobi smo izpostavljeni vse leto, posebno pozornost pa moramo očem namenjati pozimi in poleti. Pozimi, če se odpravimo v visokogorje, kjer lahko zaradi močnega odboja svetlobe od snega, ledu in skalovja doživimo snežno slepoto (akutno vnetje roženice z bleščavico, solzenjem, močnimi bolečinami). Roženica je namreč še bolj občutljiva na UV-sevanje kot koža. Zato je tudi pozimi ves čas potrebna učinkovita fotozaščita oči in kože v okolici oči, ob daljšem izpostavljanju pa tudi ostali deli izpostavljene kože. Ob začetku hladnega vremena in pozimi nas v hribih in v visokogorju pogosto preseneti sonce, spomladi, ko postajajo žarki ponovno vse močnejši, pa nas lahko v visokogorju opeče celo v oblačnem vremenu. S sončnimi očali bomo preprečili škodljivo UV-sevanje in posledice na očesni leči in mrežnici.
Čeprav je sončno sevanje v zimskih mesecih manj intenzivno kot poleti, tudi pozimi potrebujemo učinkovito fotozaščito oči in kože v predelu oči. Sploh v visokogorju lahko zaradi bleščanja svetlobe pride do hudih poškodb očesnih tkiv, t. i. snežne slepote. Medicinski izraz za slednjo je fotokeratitis, beseda pa izvira iz besed »foto« in »keratitis« – prva je starogrška beseda za svetlobo, druga pa medicinski termin za vnetje očesne roženice.
Pojav je posledica nezaščitenega izpostavljanja soncu, pri čemer pride do odboja sončnih žarkov od snega, ledu, tudi vode. Oko se je sicer v določeni meri zmožno samo zaščititi pred UV-sevanjem, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi veke in obrvi. Na snegu pa oko doseže bistveno več svetlobe, saj sneg pomnoži našo izpostavljenost UV-žarkom s tem, da se od njega odbije kar 80 % vseh UV-žarkov (odboj pri zemlji oz. travi je največ 10 % UV-žarkov). Tako kot UV-žarki ob neprimerni zaščiti povzročijo opekline na koži, opečejo in poškodujejo tudi zunanji očesni sloj, torej roženico. In tako kot opekline, ki se na koži izrazijo šele kasneje, se tudi simptomi snežne slepote pojavijo šele, ko so oči že dlje časa na udaru škodljivih UV-žarkov.
Prvi simptomi se pojavijo šele nekaj ur (tudi do deset ur) po izpostavljenosti, prepoznamo jih kot bolečino, zbadanje ali pekoč občutek v očesu. Lahko se nam zdi, da imamo v očeh tujek, oči pordijo in se začnejo solziti. Vid je lahko zamegljen, veke vnete. Običajna je tudi povečana občutljivost na svetlobo, težave pa lahko spremlja glavobol. V skrajnem primeru lahko pride do začasne barvne slepote.
Običajno simptomi izzvenijo po 24–36 urah in ne povzročajo trajnih poškodb, je pa stanje nadvse neprijetno. Pojavu t. i. snežne slepote so bolj podvržene osebe s svetlimi očmi pa tudi posamezniki, ki so imeli operacijo sive mrene oz. lasersko operacijo dioptrije. V primeru, da opazimo simptome fotokeratitisa, čim prej zaščitimo oči in jim privoščimo počitek (takoj odstranimo kontaktne leče, če jih uporabljamo). Najbolje je, da se zaradi začasne občutljivosti zadržujemo v temnem prostoru, še bolje, če lahko oči zapremo. Na veke polagamo hladne obkladke, ki lahko v neki meri omilijo bolečino. Če je le mogoče, poiščemo zdravniško pomoč in se nekaj dni izogibamo sončni svetlobi ter skrbimo za ustrezno navlaženost oči.
Oči so zelo kompleksen in občutljiv organ, ki svetlobo prepušča skozi zenico, močnejša, kot je svetloba, ožja je zenica. Pod sončnimi očali se nam zenica ponovno razširi, zato je uporaba cenenih sončnih očal brez UV-zaščite zelo tvegana, saj nas temno steklo sicer ščiti pred vdorom svetlobe, ne pa tudi pred vdorom škodljivih UV-žarkov. Čeprav nas oznake na očalih prepričujejo o varnosti, pa strokovnjaki svetujejo, naj si nikar ne kupujemo »očal za pet evrov«, ki nam bodo na dolgi rok zagotovo povzročila več škode kot koristi.
Marjan Kancler, dr. med., spec. oft., svetuje, naj nova sončna očala, kupljena z namenom prihraniti denar, nesemo v najbližjo optiko, kjer nam lahko izmerijo, ali je v stekla res vgrajena primerna zaščita. »V vsakem primeru pa mora vsak prodajalec za svoje izdelke jamčiti,« še dodaja Kancler. Zato bodimo pozorni na izbor očal z velikimi očalnimi stekli in stranskimi ščitniki ali obliko sončnih očal, ki lepo »objema« glavo.
Mojstrica očesne optike Saša Kobilica pojasnjuje, da nas sončna očala ne ščitijo le pred močno svetlobo, ampak tudi pred vetrom, delci v zraku, mušicami itd. Zato osebam, ki nosijo sončna očala med športnimi dejavnostmi, svetuje takšna, ki očesni predel prekrijejo popolnoma, posebna kategorija pa so tudi poklicni vozniki, ki so na poteh izpostavljeni dolgotrajnemu odblesku svetlobe z gladkih površin, kot so denimo ceste in vetrobranska stekla nasproti vozečih avtomobilov. Zanje (kakor tudi za delavce na ladjah, ki se soočajo z močnim odbojem svetlobe z morja) se svetujejo stekla s polarizacijskim filtrom, ki dodatno »odvzamejo« močno in nevarno bleščanje.
Če sredi zimskega pohoda v hribe ugotovimo, da sončnih očal nimamo s seboj, sonce pa pripeka, je najbolje, da se obrnemo, sicer si pomagamo s smučarskimi očali, če jih imamo, ali v skrajnem primeru s tankim šalom ali ruto in čim ožjim mežikanjem skozenj. V nahrbtnik raje vedno spravimo še rezervna sončna očala.
S sončnimi očali ni treba čakati na neko določeno starost, saj jih svetujejo že pri otrocih, ki sami ne mislijo na nevarne žarke. Enako kot pri koži se nam naivnost namreč lahko maščuje v kasnejšem obdobju, saj se poškodbe skozi leta nalagajo. Po 65. letu ima namreč več kot polovica ljudi težave z vidom zaradi sive mrene, ne zgolj zaradi staranja ali dedne nagnjenosti. Učinkovito zaščito oči bomo dosegli hkrati z uporabo širokokrajnega pokrivala in sončnih očal.
V zimskih mesecih so pogoste težave s suhim očesom, ki nastanejo zaradi kombinacije hladnega zunanjega zraka in nizke zračne vlažnosti v ogrevanih prostorih. Solzni film na površini očesa v takih razmerah hitreje izhlapeva, oči pa tega primanjkljaja ne morejo nadomestiti dovolj hitro. Posledica so pekoč občutek, občutek suhosti, utrujenost oči in občasno zamegljen vid.
Sončna očala v zimskem času niso le zaščita pred UV-sevanjem, temveč tudi mehanska zaščita pred vetrom, ledenimi kristali in delci v zraku. Z njimi zmanjšamo izhlapevanje solznega filma in izboljšamo vidno udobje, po potrebi pa si lahko pomagamo tudi z vlažilnimi kapljicami za oči.
Čeprav veljajo nasveti o zaščiti za vse ljudi enako, so nekoliko bolj vendarle izpostavljeni svetlooki ljudje, saj manjša pigmentiranost pomeni tudi večjo propustnost svetlobe.
Sončna očala so po standardih razvrščena v pet kategorij, označenih od 0 do 4, pri čemer 0 predstavlja brezbarvna ali nežno obarvana očala za oblačno vreme, za katera je značilna absorpcija svetlobe 0–20 %. Številka 1 velja za rahlo obarvana očala za delno jasno vreme (20–57 % absorpcije svetlobe), 2 so srednje obarvana za jasno vreme (57–82 %), 3 so močno obarvana za sončno vreme (82–92 %) in 4 so sončna očala z zelo močno obarvano lečo za višinsko sonce, ki lahko sprejmejo kar 92–97 % svetlobe.
Saša Kobilica dodaja, da ustreznost barve na steklih preverimo tako, da stopimo na prosto in se ob sončnem dnevu prepričamo, ali nam je pogled prijeten. Vsaj to lahko preverimo, medtem ko UV-zaščite sami ne moremo preveriti, zato je zelo pomembno, komu bomo zaupali. Evropski certifikat CE z oznako UV 400 zagotavlja, da nudijo očala varnost in preprečujejo prehod praktično vseh UV-sevanj.
Zelo temne očalne leče lahko povzročijo razširitev zenice in v primeru, da leče ne blokirajo UV-sevanj, celo večje prehajanje UV-sevanj v notranjost očesa. Očalna stekla oz. leče so lahko iz stekla, najbolj učinkovite in lahke za nošnjo pa so iz plastike ali polikarbonata, saj ne prepuščajo praktično nobenega sevanja pod valovno dolžino 380 nm. Zatemnitev in barva očalnih leč nimata bistvenega pomena v zaščiti pred UV-sevanjem, gre za stvar okusa oz. estetsko ugodje uporabnika. Lahko izberemo tudi zgoraj temnejšo lečo (npr. med vožnjo za lažjo vožnjo ob sončnem vremenu), spodaj pa svetlejšo (recimo za bolje vidno armaturno ploščo) očalno lečo. Siva in sivo zelena najmanj spreminjata barve, oranžna in rumena povečata kontrast v oblačnih dnevih, sivorjava in rjava pa v sončnih dnevih. Tudi očalne leče številnih dioptrijskih očal zagotavljajo zaščito pred soncem.
V hladnem delu leta je kakovostna zaščita oči pomembna zlasti v gorah, na smučiščih in med vožnjo, kjer bleščanje in UV-sevanje hitro presežeta občutek navidezno šibkega zimskega sonca.
A Poceni sončna očala praviloma prepuščajo škodljive UV-žarke.
B Sončna očala naj nosijo že majhni otroci.
C Klobuk, sončna krema, sončna očala in dolga oblačila – standard zaščite poleti in pozimi.