Glavkom zaprtega zakotja lahko poteka burno, z bolečinami, rdečimi očmi, s poslabšanjem vida ter z mavričnimi krogi okrog izvora svetlobe. Lahko je prisoten tudi glavobol, ki bolnika sili na bruhanje.
V očesni ambulanti zdravnik določi vidno ostrino, opravi temeljit pregled očesa pod mikroskopom, aplanacijsko izmeri očesni tlak, izmeri debelino roženice in oceni izgled izstopišča vidnega živca. Bolnik opravi preiskavo vidnega polja, kjer ovrednotimo izpad vidne funkcije zaradi odmrtja živčnih vlaken. Glede na rezultate ocenimo, ali so oči zdrave, ali gre za glavkom ali morda samo povišan očesni tlak.
Alenka Šket Kontestabile, dr. med.,
spec. oftalmologije, FEBO
Glede na rezultate se tudi odločimo, ali je treba začeti z zdravljenjem. Pomembno je, da ljudje po 40. letu opravijo temeljit pregled oči, še zlasti bolj ogroženi. Ogroženi so tisti z dioptrijo, višjo od minus štiri, in tisti, ki imajo glavkom v družini, zato bi morali ti opravljati preglede vsaj enkrat na dve leti. Cilj zdravljenja glavkoma je ohraniti bolnikovo vidno funkcijo in s tem kakovost življenja. Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka, s čimer ustavimo ali zelo upočasnimo odmrtje živčnih vlaken.
Na voljo so tri oblike zdravljenja: konservativno z zdravili, ponavadi v obliki kapljic za oči. Pri nekaterih vrstah glavkoma in pri nekaterih bolnikih uporabljamo lasersko zdravljenje, kadar pa našteto ni dovolj učinkovito, se odločimo za kirurški poseg. Najpogosteje zdravimo s kapljicami, ki zmanjšajo nastajanje tekočine v očesu ali povečajo odtekanje tekočine iz očesa. Pogosto je treba uporabiti kombinacijo več vrst kapljic, da dosežemo želeno znižanje očesnega tlaka.
Praviloma jih bolniki jemljejo enkrat ali dvakrat na dan. Večina očesnih kapljic, ki so pri nas trenutno na tržišču, vsebuje konzervans, ki sicer uspešno uniči mikroorganizme, vendar nekoliko poškoduje očesno površino, kar bolniki pogosto občutijo kot dražeč občutek v očeh. Letos prihajajo k nam na tržišče zdravila, ki smo jih že do zdaj uspešno uporabljali, vendar v novi sestavi. Namesto dosedanjega konzervansa uporabljajo sedaj Polyquad, ki je že preizkušen konzervans v drugih zdravilih in uspešno uniči mikroorganizme, a je bolj prijazen do očesne površine in ne povzroča draženja oči.
Pomembno pa je tudi, da zdravilo v novi sestavi enako učinkovito zniža očesni tlak. Naj torej še enkrat poudarim, da je glavkom dolgo asimptomatski, zato je pomembno, da bolniki pridejo na pregled dovolj zgodaj, saj lahko le z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem bolezni preprečimo slabšanje vida, ki v svojem poteku lahko povzroči tudi slepoto. Glavkom ali zelena mrena je skupina bolezni, katere skupna značilnost je napredujoča okvara vidnega živca zaradi postopnega propada živčnih vlaken.
Največja nevarnost bolezni je njena prikritost, saj pri najpogostejši obliki glavkoma, primarnem glavkomu odprtega zakotja, bolniki navadno nimajo težav. Najprej je prizadet periferni del vida, centralni del vida ostaja ohranjen najdlje, zato izgubo vida opazijo pozno, prepozno. Izguba živčnih vlaken je namreč nepovratna in tako tudi vidna funkcija. Najpomembnejši dejavnik za nastanek bolezni je povišan očesni tlak, katerega zgornja meja je pri posameznikih različna. Vendar lahko nastane tudi že pri nižjih, normalnih vrednostih tlaka.
Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Ker bolezen poteka brez večjih težav, 50 % bolnikov v razvitem svetu ne ve, da imajo glavkom. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki je bolezen
starejših ljudi, največkrat se pojavi po 40. letu starosti, ko je pogostnost 0,2-odstotna, po 70. letu pa naraste na 5–10 %. Oslepi vsaj 5 ljudi od 100 obolelih. Pomembna je tudi dedna obremenjenost. Sedaj vemo, da k bolezni prispevajo
tudi nekatere srčno-žilne bolezni, ki povzročajo slabšo prekrvavitev vidnega živca. Sekundarni glavkom je posledica drugih očesnih ali sistemskih bolezni, na primer sladkorne bolezni.
April, 2011
