Funkcija vek je, da enakomerno razporejajo solzni film po očesni površini. Če je delovanje vek iz kakršnegakoli razloga moteno, lahko pride do različnih zapletov. O slednjih, o vlogi vek, preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z asist. prim. mag. Dragico Kosec, dr. med., vodjo Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Funkcija vek je, da enakomerno razporejajo solzni film po očesni površini. Če je delovanje vek iz kakršnegakoli razloga moteno, lahko pride do različnih zapletov. O slednjih, o vlogi vek, preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z asist. prim. mag. Dragico Kosec, dr. med., vodjo Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani.

Zakaj imamo veke?

Na notranji strani roba veke se nahajajo t.i. Meibomianove žleze, ki izločajo mucin in oljni del solznega filma, ki prekrije vodni del solznega filma, izločenega iz solzne žleze, skrite pod streho orbirae. Na zunanji strani imamo Mollove in Zeisove žleze, ki pa izločajo maščobni del solznega filma. Veke imajo funkcijo zapiranja in odpiranja očesa, pri čemer se pravilno razporeja solzni film oz. veke skrbijo za to, da je oko ves čas vlažno.

»Ljudje nemalokrat pozabimo, da moramo mežikati. Čeprav utripamo nezavedno, včasih zaradi prevelike koncentracije, npr. ob gledanju v televizijske in računalniške zaslone, ne mežikamo dovolj pogosto. V povprečju mežiknemo 12-krat na minuto, in sicer to naredimo zelo hitro, zato da ne motimo gledanja. Mežiknemo ravno toliko hitro, da solzni film porinemo čez roženico,« pojasni prim. Koščeva.

Glavna vloga vek je torej stabilizacija solznega filma s pomočjo zadostnega mežikanja. Med spanjem, ko je izločanje solz manjše, pa imajo veke funkcijo, da oko zaprejo in tako očesna površina preko veznice z difuzijo dobiva prehrano. »Gre za neposredno difuzijo, saj veka roženico pokrije. Na ta način vsa prehrana in imunski del prehaja v roženico, ki ni vaskularizirana, torej nima žil,« razloži sogovornica.

Ena izmed funkcij vek je tudi zaščita pred zunanjimi vplivi. Mi namreč refleksno mežiknemo, če se karkoli dogaja v bližini očesa, s čimer zaščitimo površino očesa in samo oko.

Zapleti in preventiva

»Če ne mežiknemo dovolj pogosto, lahko pride do nestabilnega solznega filma, do izsuševanja na posameznih predelih in posledično do poškodb epitela roženice, kar vodi do vnetij itn. Če mi ne mežiknemo dovolj in nimamo stabilnega solznega filma, pa lahko to moti tudi samo ostrino vida, pojavlja se meglenje,« opiše najpogostejše težave prim. Koščeva.

Iz zgoraj navedenih razlogov je torej zelo pomembno, da zadosti mežikamo, tudi zavestno, še posebno, če opravljamo natančna dela. »Obstaja pravilo, ki ga imenujemo 20–20–20. To pomeni, da bi morali na 20 minut za 20 sekund pogledati na razdalji 20 metrov ter zavestno mežikniti. S tem naravno dodamo solznemu filmu maščobo, mucin in beljakovinsko imunsko sestavo ter vodni del filma potisnemo naprej in ga stabiliziramo ter seveda tudi izboljšamo vidno funkcijo,« pove eno od pravil mag. Koščeva.

Računalniški zasloni

Kot že omenjeno, se največ težav pojavlja pri natančnem delu ali pri gledanju v televizijske in računalniške zaslone, ko ne mežikamo dovolj, ker se bojimo, da ne bi česa zgrešili v sliki. »In seveda ko pride do težav, ko nas že pečejo oči, je že pozno. Takrat so že prisotni defekti na površini očesa in potrebujemo dlje časa, da vzpostavimo normalen ritem. Pozorni moramo biti tudi v klimatiziranih in suhih prostorih, na vetru itd.,« je jasna sogovornica.

Torej lahko veliko storimo sami, da se izognemo zapletom, če pa že pride do težav, si lahko pomagamo s t.i. umetnimi solzami. Slednje so lahko marsikomu v veliko olajšanje, a kot pri vseh zdravilih tudi tu velja zmernost, saj noben solzni film ni enak našemu lastnemu solznemu filmu. »Naš solzni film ima svojo imunsko obrambo, ima protitelesa, ki preprečujejo infekcije in skrbijo za to, da je očesna površina ves čas zdrava,« razloži prim. Koščeva.

Še eden od nasvetov, kako se izogniti težavam, je, da računalniške monitorje postavimo tako, da gledamo z minimalnim pogledom navzdol, kot bi npr. brali. Večina ljudi pa monitor, ravno obratno, postavi naravnost ali navzgor, s tem pa je širina očesne reže širša in zaradi tega je prostor za izsuševanje mnogo večji.

Gibanje v naravi

»Danes ljudje dajemo premajhen poudarek gibanju v naravi. Vemo, da je telesna aktivnost pomembna za splošno dobro počutje. Z gibanjem pa refleksni lok pospeši tudi delovanje procesov tvorbe solz. Poleg tega velja omeniti, da z gibanjem v naravi naše oči na nek način počivajo, saj jih ne obremenjujemo po nepotrebnem,« pove še en nasvet mag. Koščeva.

Higiena

Zelo pomembno je tudi, da skrbimo za primerno higieno vek ter vestno odstranjujemo ličila. Nikoli si ne mažemo notranjega roba vek. Kdor ima bolj občutljive oči, lahko poskusi odstranjevati ličila s posebnimi medicinskimi čistili za robove vek, ki jih sicer priporočajo pri vnetjih robov vek. Preparati za čiščenje robov vek delujejo nekoliko antivnetno ter so prečiščeni in narejeni tako, da tudi če pridejo v oko, ne pečejo in ne dajejo nelagodnega občutka.

Bolezni

Eden od najpogostejših zapletov je torej nestabilen solzni film. Če tega ne zdravimo, lahko pride do različnih vnetij.

Pri starejših ljudeh pogosto pride tudi do uvihanja ali izvihanja vek zaradi pretiranega stiskanja pri zapiranju ali neustreznega brisanja solz navzdol. Pojavi se lahko vnetje robov vek ali blefaritis, lahko pa tudi vnetje samih žlez in pojav notranjega ali zunanjega ječmena. Vse to pa vpliva na težave z očesno površino.

Pri omenjenih težavah je pomembno zadostno in pravilno utripanje ter čiščenje vek, predvsem njenih robov. »S čiščenjem omogočimo, da lahko žleze na robovih vek pravilno izločajo svoje izločke in s tem omogočajo delovanje solznega filma na očesu in ščitijo očesno površino,« poudari sogovornica.

Pri notranjih ječmenih in včasih tudi pri uvihanju (entropiju) oz. izvihanju (ektropiju) vek pa je potreben operativni poseg.

Trepalnice opravljajo zaščito očesa pred tujki in prahom. Pri nekaterih ljudeh pa pride do nepravilne raščenosti trepalnic na robovih vek. Le-te drgnejo po roženici in nam delajo težave zaradi mehanskega vpliva.

Težave s suhim očesom imajo tudi bolniki, ki imajo zmanjšano izločanje solz v sklopu Sjögrenovega syndroma in tisti z revmatoidnim artritisom.

Tumorji

»Na vekah se lahko pojavljajo tudi tumorji, tako benihni kot maligni, med njimi so lahko nevusi, melanomi, bazocelularni karcinomi, … Tumorje odstranjujemo operativno in po potrebi delamo rekonstrukcijo veke, odvisno od velikosti odstranjenega tumorja. Pogosto pride do različnih poškodb na vekah. Pomembno je, da je veka po poškodbi lepo in pravilno zašita, da potem spet opravlja svojo funkcijo in pacient nima težav z očesom,« težje bolezni in poškodbe opiše prim. Koščeva.

Posreden problem se lahko pojavi zaradi okvare obraznega živca. Pacient ne more zapreti očesa in zato pride do izsušitve le-tega. »In ravno tukaj se pokaže, kakšna je funkcija vek, ker zapiralka enostavno ne more zapreti očesa in se solzni film ne pretaka tako kot bi se moral preko očesa. Posledica je izsušitev in že opisane težave. Pri nekaterih se lahko zgodi, da pride do blefarospazma, kar pomeni, da se oko enostavno zapre in ga pacient kljub nameri ne more odpreti, ker je zapiralka očesa v krču. V teh primerih injiciramo botoks v mišico zapiralko očesa, da se sprosti in da lahko pacient spet gleda. Vzroki za to še niso pojasnjeni. Pri nekaterih lahko pride do tega po dolgotrajnih vnetjih, nekateri primeri pa so popolnoma nejasni,« pojasni mag. Koščeva.

Pri redkih posameznikih je opaziti prepogosto zapiranje oz. tik. Zaradi razdraženosti obraznega živca pride do pretiranega zapiranja vek, in sicer na eno do dve sekundi, kar pa razen tega, da je nelagodno, ne vpliva škodljivo ne solzni film.

Operativni posegi

Pacienti morajo po operativnih posegih biti pozorni predvsem na osnovno higieno. »Če gre za rekonstruktivne posege, po poškodbah ali čem podobnem, damo bolnikom posebna navodila glede pravilne nege in vaj za zapiranje očesa. Prav tako v težjih primerih obiskujejo fizioterapevta, ki poskrbi, da je brazgotina čim manjša, da se veki čim lepše prilegata in da solzni film in solze lahko pravilno potekajo preko očesa in po spodnjem delu veke proti odtoku na notranji strani očesa. Bolnika nekaj časa spremljamo tudi po posegu. Tudi pri manjših posegih je pomembna higiena, pacientom pa damo še antivnetna zdravila,« zaključi asist. prim. mag. Dragica Kosec.