Iščite po prispevkih
Avtor: K. G.
Človeški imunski sistem je mehanizem celic, tkiv in organov, ki deluje kot človekov ščit pred zunanjimi vdiralci, kot so bakterije, virusi, zajedavci, glive, toksini in podobno, celo telesu tuje snovi ali pa celice tkiv drugega človeka (tu leži tudi razlaga, zakaj včasih telo zavrne denimo presajene organe). Takoj ko imunski sistem nevarnost opazi, se aktivira in napadalce odstrani – nevtralizira in odstrani patogene organizme iz telesa, prav tako kot tudi nevarne snovi ter človekove lastne poškodovane celice. Sam sistem je tako zapleten, da ga prekaša le živčni sistem, brez njega pa človekovo preživetje ne bi bilo mogoče.
Človek se z imunskim sistemom že rodi, ga z vsakim patogenim organizmom, s katerim pride v stik, skozi otroštvo in mladost utrjuje ter tako razvija imunost. V grobem poznamo prirojeno in pridobljeno imunost. Človek se z določeno stopnjo imunosti že rodi, saj že sama koža pomeni prvo obrambno linijo pred patogeni, kakor tudi sluznice grla in črevesa. Pridobljena imunost pa se gradi skozi življenje skozi stik z različnimi patogeni, pa tudi s cepivi, skozi katere pridobimo široko paleto protiteles za različne patogene organizme.
Ključno vlogo igrajo bele krvničke (bele krvne celice oz. levkociti, ki nastajajo v kostnem mozgu), odgovorne za to, da ves čas prežijo na morebitne vsiljivce in ko jih odkrijejo, se začnejo množiti, hkrati pa drugim celicam pošljejo opozorilne signale, naj storijo enako. Levkocite sicer delimo še na fagocite, ki patogene v telesu obkrožijo, absorbirajo in uničijo, ter limfocite, ki delujejo kot telesni spomin in patogene ob ponovnem vdoru v naše telo pomagajo prepoznati. Kopija protitelesa ostane v telesu, kar pomeni, da nanje razvijemo imunost.
Ključnega pomena je, da zna naš imunski sistem ločiti med sebi lastnimi in tujimi snovmi. Ker pa vsiljivci niso vedno le zunanji, temveč lahko prihajajo tudi od znotraj (že prej omenjene poškodovane ali mrtve celice), je izjemno pomembno, da zna naš imunski sistem ne le prepoznati svoje od tujega, temveč tudi dobro od slabega, ter se enako ustrezno odzvati na sebi lastne poškodovane celice.
V grobem lahko motnje imunskega sistema razdelimo na tri kategorije, in sicer na avtoimunske bolezni, na imunske pomanjkljivosti in na preobčutljivost.
Pa začnimo kar s prvo kategorijo – avtoimunskimi boleznimi. V takšnih primerih telo napada sebi lastne zdrave celice, torej ne zna razlikovati med lastnim in tujim, pa tudi zdravim in bolnim; med avtoimunske bolezni tako prištevamo denimo celiakijo, diabetes tipa 1, revmatoidni artritis itd.
Pri drugi kategoriji imunskih pomanjkljivostih gre za pojav težav, ko en del imunskega sistema ne deluje pravilno oziroma imunski sistem ne dela dovolj.
Imunske pomanjkljivosti lahko povzroči široka paleta vzrokov, od čezmerne telesne teže, alkoholizma, neustrezne prehrane do raznoraznih drugih vzrokov, med njimi tudi zloglasni virus HIV. Premajhno delovanje imunskega sistema je sicer lahko tudi dedno ali pa se pojavi kot posledica uživanja določenih zdravil. Kar se tiče tretje kategorije, preobčutljivosti, do nje privede pretirana reakcija imunskega sistema, ko telo na snov odreagira tako močno, da lahko ogrozi tudi življenje, saj poškoduje zdravo tkivo. Tako lahko recimo pride do anafilaktičnega šoka ob raznih alergijah na hrano.
Težave z imunskim sistemom še zdaleč niso mačji kašelj in vemo, da lahko prispevajo vsaj k 80 različnim boleznim. Pa si natančneje poglejmo nekaj težav, ki opozarjajo na težave z imunskim sistemom.
Znak za alarm naj se vklopi, če pri sebi pogosto opažate vnetja mehurja, prehlade ali glivične okužbe. Enako velja tudi, če se vam prehladi in gripa vlečejo v nedogled, to je znak, da imunski sistem ne opravlja svojega dela.
Če pri sebi opažate dlje časa trajajočo rahlo povišano telesno temperaturo, je to lahko znak preobremenjenosti imunskega sistema, ki se nenehno bori z vsiljivci; lahko pa je to znak prihajajoče okužbe ali različnih avtoimunskih boleznih.
Okužbo s herpesom sicer povzroča virus herpes simplex 1 (HSV-1), ki se prenaša s slino in s katerim se ljudje najpogosteje okužijo že v otroštvu. Virus v telesu ostane vse življenje, najpogosteje pa nov izbruh sproži oslabljen imunski sistem, do katerega privedejo stres, povišana telesna temperatura, operacija itd.
Če ste nenehno utrujeni, pa dovolj spite in za utrujenost ni kriva anemija, gre lahko za težave z imunskim sistemom, ki je utrujen od nenehnega boja z vsiljivci.
V to kategorijo sodijo izguba apetita, driska (sploh, če traja dlje od dveh tednov) ali nasprotno zaprtje, napenjanje, trebušni krči. V črevesu namreč živijo probiotične bakterije, ki ga ščitijo pred okužbami in igrajo pomembno vlogo pri zdravju imunskega sistema, brez njih pa je njegova stabilnost ogrožena.
Tudi suhe oči so lahko znak avtoimunskih bolezni, pojavljajo se lahko občutki tujka v očeh, solzenje, lahko tudi bolečina, pordelost oči in celo zamegljen vid. Težava je predvsem pogosta pri avtoimunskih boleznih lupus in revmatoidni artritis.
Naše telo vsako še tako majhno ranico skuša čim hitreje zaceliti z mrtvimi krvnimi celicami v obliki krast, če pa se rane nikakor ne zacelijo, je to jasen znak oslabljenega imunskega sistema.
Zaradi vnetja znotraj sklepov (lahko več naenkrat) lahko pride do bolečin v sklepih, tkivo je na dotik mehko, lahko pa tudi otečeno in trdo, težave so bolj opazne zjutraj. Bolečine v sklepih so lahko med drugim značilne za okužbo z virusom HIV.
Kadar se prsti na rokah in nogah, kot tudi nos in ušesa, težje ogrejejo, je to lahko znak vnetnega dogajanja v žilah zaradi slabšega delovanja imunskega sistema.
Oslabljen imunski sistem lahko napade mešičke in posledično privede do izgube las ali dlak po telesu, kar je lahko znak alopecije areata ali avtoimunske bolezni lupus.
Med znake oslabljenega imunskega sistema lahko prištevamo tudi nerazložene spremembe in nihanja telesne teže, težave s požiranjem, preobčutljivost na sonce, razne alergije, nepojasnjene glavobole ipd.
O negativnem vplivu stresa čivkajo že vrabci na vejah, in čeprav res ne gre čisto vsega po spisku pripisati stresu, ta dokazano vpliva na poslabšano stanje imunskega sistema, saj višje ravni kortizola prispevajo k pogostejšim prehladom, pa tudi srčnim boleznim, diabetesu itd.
Poleg stresa je morebitni krivec lahko neustrezna in neuravnotežena prehrana, saj imunski sistem potrebuje pravo gorivo, s katerim napaja svoje delovanje; škoduje pa tudi pretirano uživanje alkohola, ki dolgoročno vpliva na delovanje celic imunskega sistema, kar lahko vodi v nastanek nekaterih vrst raka.
Pomanjkanje spanja je naslednji dejavnik, zaradi katerega si imunski sistem ne opomore, povezujejo pa ga tudi z manjšo produkcijo imunskih celic, zadolženih za boj proti boleznim.
Pomembna dejavnika sta še pomanjkanje telesne dejavnosti in debelost, zanimivo pa ima lahko neželeni učinek tudi pretirana telesna dejavnost, saj telo večino energije usmeri v obnavljanje mišic namesto v obrambo pred virusi ipd.
Ne pozabimo, da se odsvetuje prekomerna uporaba protibakterijskih mil, saj se imunski sistem celo življenje sooča z organizmi in tako uči, če pa mu odvzamemo tiste, ki so v okolju običajno prisotni, se lahko, po domače povedano, poleni.
Imunski sistem lahko oslabijo tudi jemanje nekaterih zdravil, dehidracija, kajenje in še bi lahko naštevali. Tako bomo najbolje naredili, če poslušamo svoje telo in se izogibamo že pregovorno slabim navadam.
A Imunski sistem je človekov ščit tako pred zunanjimi vdiralci kot nekaterimi lastnimi celicami.
B K padcu imunskega sistema pripomorejo številni dejavniki.
C Nekateri od očitnih znakov padca imunskega sistema so pogosti prehladi, prebavne težave, herpes itd.