Iščite po prispevkih
Avtor: Urša Stankovič
Čeprav so oči varno »spravljene« v očesnih votlinah, ki ju omejujejo lobanjske kosti, jih moramo obvarovati pred poškodbami in okvarami. Hitro menjavanje močne svetlobe in teme očem škodi. Branje v temi, pri utripajoči luči, gledanje v ploskev, močno obsijano od sonca, kvarijo vid. Več kot polovica ljudi v razvitem svetu nosi očala ali kontaktne leče. Dolgo je veljalo, da so okvare vida nepovratne in da se z leti slabšajo. Sodobna oftalmološka spoznanja dokazujejo, da za ohranjanje in izboljšanje vida lahko veliko naredimo sami. Skrb za oči se začne na krožniku.
Mikrohranila so za zdrav vid izjemno pomembna. Hrana z veliko količino vitaminov, mineralov, antioksidantov in elementov v sledeh zagotavlja pravilno delovanje oči, saj spodbuja naravne zaščitne mehanizme in jih varuje pred škodljivimi vplivi iz okolja. Najpomembnejša mikrohranila za oči so vitamini A, C, E, B2, karotenoidi, folna kislina, bioflavonoidi, cink, selen, tavrin, cistein, dokozaheksanojska kislina, njihovi dobri naravni viri pa so: agrumi, borovnice, črno grozdje, bezeg, olja iz žitnih kalčkov, paradižnik in paradižnikov sok, paprika, špinača, buče, soja, polnozrnati izdelki, alge, peteršilj, ribe, korenje. Pri razdraženih in utrujenih očeh (le kdo jih dandanes ne pozna!) si pomagamo s kopelmi in z obkladki »iz narave«. Zeliščni pripravek za kopel nalijemo v podstavek za mehko kuhana jajca in ga položimo na zaprto oko. Potem oko počasi odpremo in pustimo, da tekočina doseže očesne kotičke. Postopek ponovimo še na drugem očesu. Za obkladke gazo ali vato prepojimo z mlačnim pripravkom in za 15 minut položimo na zaprte oči. Lahko uporabimo pripravek iz kamilic (čajno žličko posušenih kamiličnih cvetov prelijemo z ¼ l vrele vode, pokrito pustimo stati 10 minut in precedimo) ali peteršilja (jedilno žlico svežega peteršilja prelijemo z ¼ l vode, pokrito pustimo stati 15 minut in odcedimo).
Vaje za »trening« oči temeljijo na metodi ameriškega oftalmologa Williama H. Batesa. Primerne so za ljudi, ki nimajo težav z vidom. Bates je bil prepričan, da je zavestno in celostno urjenje oči odličen način ohranjanja vida. Oko, ki pravilno deluje, se nenehno giblje. Zavestno premikanje oči v vse smeri – navzgor, navzdol, levo, desno – ohranja prožnost očesnih mišic. Koristno je tudi, da se naučimo redno mežikati in opustimo strmenje, ki je še posebej pogosto pri ljudeh, ki nosijo očala. Poleg prehrane in vaj za oči je pomembna tudi fizična aktivnost. Z gibanjem spodbujamo prekrvavljenost in urimo očesne mišice. Pomagajo tudi sprostitvene in dihalne vaje. Leča začne izgubljati svojo prožnost že po 40. ali 50. letu starosti. Z očmi lahko telovadimo povsod: z očmi postopoma potujemo od bližnjih do oddaljenih predmetov. Ko čakamo pred rdečo lučjo na semaforju, skoncentriramo pogled na armaturno ploščo našega avtomobila, potem na registrsko tablico avtomobila pred nami, nato na predmet, ki je še bolj oddaljen. Med gledanjem ves čas mežikamo (normalno je, da pomežiknemo vsake tri sekunde). Preprost način, s katerim si pomagamo pri suhih očeh, je zehanje. Strmenje preprečujemo tako, da se po predmetu, ki ga opazujemo, ves čas pomikamo s pogledom v različne smeri.
Rastrska očala so očala iz posebnega kartona ali plastike, ki imajo po površini po posebnem vzorcu razporejene luknjice, skozi katere gledamo. Izkoriščajo princip, da luknjice zmanjšajo snop svetlobnih žarkov, ki prihajajo od objekta, ki ga opazujemo, kar izboljša ostrino slike. Večino ljudi sicer na začetku luknjice in prostor med njimi motijo, vendar se običajno hitro privadijo. Ko gledamo skozi rastrska očala, moramo oči premikati med luknjicami, kar krepi mišice očesnega zrkla in preprečuje strmenje. Rastrska očala pomagajo pri kratkovidnosti, daljnovidnosti, astigmatizmu in utrujenih očeh. Zavirala naj bi celo nastanek zelene in sive mrene. Nosimo jih 15–30 minut na dan. Kratkovidni naj vadijo tako, da z njimi berejo, daljnovidni pa tako, da na primer gledajo televizijo. Rastrskih očal ne smemo nositi med vožnjo in v vseh situacijah, kjer je pomemben obroben vid.
Gre za način sproščanja oči, ki ga lahko izvedemo tudi med posameznimi vajami za oči. Sede za mizo roki manemo toliko časa, da imamo občutek, da žarita. Komolce naslonimo na mizo in si s spodnjim delom dlani prekrijemo oči. Roki naj ne pritiskata na veki, pač pa se jih le dotikata. S pokritimi očmi si predstavljamo popolno temo in energijo, ki iz dlani teče skozi oči. Vajo lahko izvajamo kolikor pogosto želimo, predvsem pa zvečer pred spanjem.
Pljuskanje zaprtih oči izmenično s toplo in hladno vodo izboljša njihovo prekrvavitev. Vajo izvajamo zjutraj in zvečer, vsakokrat napravimo 20 ponovitev (10 s hladno, 10 s toplo vodo).
Pogledamo skrajno navzgor in skrajno navzdol, potem pa skrajno levo in skrajno desno. Sledi diagonalno gledanje: pogledamo skrajno levo navzgor in potem desno navzgor ter skrajno desno navzgor in potem levo navzdol. Z očmi krožimo v levo. Vsak gib najprej izvedemo z zaprtimi, potem pa z odprtimi očmi. Za začetek izvedemo 2–3 ponovitve, potem število ponovitev postopoma povečujemo. Po koncu vaje oči sprostimo s prvo vajo (prekrivanje oči z dlanmi).
Pogled usmerimo na konico svojega nosu, ga za trenutek zadržimo in sprostimo oči.
Iztegnemo roko. Pogledamo v vrh kazalca in ga približamo obrazu in se z njim dotaknemo točke na sredini med obrvmi. Ko premikamo roko, kazalcu ves čas sledimo s pogledom. Počasi premikamo roko naprej v iztegnjeni položaj in nazaj do sredine obrvi.
Postavimo se k oknu in iztegnemo kazalec roke 15–30 cm pred sabo. V daljavi si izberemo nek predmet. Predstavljajmo si, da je z vrvico povezan s kazalcem. Sedaj s pogledom potujmo po tej namišljeni vrvici od kazalca do predmeta in nazaj. Vaja izboljšuje prilagajanje očesa.
Predstavljajmo si, da imamo na koncu nosa pritrjen svinčnik. Razglejmo se po prostoru in s tem navideznim svinčnikom poskusimo obrisati vse predmete v prostoru. Pri tem premikajmo tudi glavo in vrat. Potem zaprimo oči in poskusimo prostor narisati po spominu. Vajo nekajkrat ponovimo.
Pred obrazom v višini nosu s čim bolj iztegnjeno roko podržimo manjše ravnilo ali svinčnik. Kazalec druge roke iztegnemo približno 15 centimetrov pred obrazom tudi v višini nosu. Izostrimo pogled na kazalcu, pomežiknimo in nato pogled izostrimo še na ravnilu. Čez čas opazimo, da »neizostreno« ravnilo vidimo dvojno. Vajo ponovimo 10- do 20-krat.
Očem prija sproščanje na sončnih žarkih, še posebej na vzhajajočem ali zahajajočem soncu. Vendar nikoli ne smemo gledati v sonce z odprtimi očmi. Med »sončno kopeljo« naj bodo oči obvezno zaprte.
Vitamin A | varuje pred prostimi radikali in oksidativnim stresom ter izboljšuje vid v mraku | ribje olje, jetra, rumenjak, mleko in mlečni izdelki, rumena in zelena zelenjava |
Vitamin B2 (riboflavin) | varuje pred prostimi radikali in oksidativnim stresom |
kvas, mleko, sir, žitna zrna, jajca |
Vitamin C | varuje pred prostimi radikali in oksidativnim stresom |
agrumi, paprika, šipek, peteršilj |
Vitamin E | varuje očesne maščobne kisline | rastlinska olja in olja žitnih kalčkov, žitni kalčki |
Karotenoidi
(lutein, zeaksantin) |
varujejo pred prostimi radikali in oksidativnim stresom |
paradižnik, rumena koleraba, buče, zelje, peteršilj, ohrovt, špinača, koruza |
Folna kislina | razgrajuje homocistein in s tem zmanjšuje oksidativni stres | zelena listnata solata, pšenični kalčki, goveja jetra |
Bioflavonoidi | varujejo pred prostimi radikali in oksidativnim stresom ter širijo kapilare |
sadje, zelenjava |
Cist(e)in | sestavina antioksidantnih encimov in mlečnih beljakovin |
ribe, zelje, grah, špinača, koruza, grozdje |
Cink | sestavina antioksidantnih encimov |
ribe, lupinarji, meso, mlečni izdelki, polnovredna žita |
Selen | sestavina antioksidantnih encimov, spodbuja sisteme za razstrupljanje v očeh |
meso, ribe, soja, riž, sezamova semena, kokosov oreh, pistacije, brazilski oreščki, jastog |
Dokozaheksanojska kislina | izboljšuje ostrino vida in vid v mraku |
mastne ribe |
Tavrin | varuje pred prostimi radikali in oksidativnim stresom ter obnavlja poškodovane celice |
alge, gobe |
Julij, 2009