Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Razvoj vida se začne takoj po rojstvu, ko svetloba doseže čutni del očesa – mrežnico. Od tu naprej svetloba potuje po vidni poti v možgane in njegove glavne centre. »Vsi ti centri od očesa do možganov pa še niso popolnoma razviti, število celic in dozorevanje le-teh se še razvija. Zato lahko rečemo, da je obdobje do otrokovega tretjega meseca starosti najbolj občutljivo, kar je bilo ugotovljeno tudi s poskusi na opicah. Če v tem času ni vidnega dražljaja, se lahko zgodi, da otrok nikoli ne bo izboljšal vidne funkcije. Če vidnega dražljaja ni na obeh očesih, je lahko razvoj vida nekoliko odložen, še večji problem je, če ni vidnega dražljaja zgolj na enem očesu,« pojasni mag. Kosec. Ravno zato je tako pomemben natančen pregled otroka že v porodnišnici in pri prvem sistematskem pregledu, ki ga opravijo v 6. tednu. »Takrat imamo namreč še čas, da omogočimo nemoten razvoj vidne funkcije,« nadaljuje mag. Kosec.
Do 3. meseca otrokove starosti je tudi gibljivost zrkl še nepopolna, kar je včasih videti tudi kot rahlo škiljenje in če ni večjega odklona, se škiljenje do 6. meseca praviloma popravi, očesi sta paralelni ter sledita svetlobnemu in vidnemu dražljaju. V tem času moramo biti pozorni tudi na zenico, ki mora biti črne barve. Od 3. do 6. meseca se začnejo razvijati osnove binokularnega vida, kar pomeni, da otrok poskuša v možganih zliti sliki obeh očes, prepoznava globino, razdaljo in že prime predmet na mestu ter ga ne išče, kar je povezano tudi z razvojem motorike.
»Pri dveh letih se popolnoma razvije čutni del očesa – mrežnica. Takrat lahko rečemo, da je vidna funkcija za otrokov mentalni razvoj popolna. Vendar možgani in centralni živčni sistem v tem času še nista popolnoma razvita. Vidna funkcija se torej izoblikuje v prvih dveh letih otrokovega življenja, nato pa se razvija vse do odrasle dobe, do približno 18. leta. Zrklo najhitreje raste v prvih treh letih po rojstvu. V tem času zraste 3 milimetre, do konca odrasle dobe in v normalnih okoliščinah pa še 1 milimeter,« pove še o razvoju vida mag. Dragica Kosec.
Pri prirojeni sivi mreni (katarakti), ki lahko nastopi tudi nekaj mesecev po rojstvu, je potrebna odstranitev motne leče. Novorojenčkom in majhnim otrokom dajo nato kontaktno lečo, s čimer mu omogočijo, da se vidna funkcija lahko razvija, prav tako izvajajo različne vidne stimulacije, pokrivanje očesa, vaje za izboljšanje vidne funkcije pa uporabijo takrat, ko je otrok že dovolj kooperativen. Če se siva mrena razvije po 2. letu starosti, motno lečo zamenjajo z umetno intraokularno, saj zrklo v tem času ne raste več tako hitro.
Tudi pri zeleni mreni (glavkomu) ali povišanem očesnem tlaku je pomembna zgodnja in hitra obravnava. Prvi pokazatelj te bolezni so velike roženice. »Radi rečemo, da ima otrok lepe, velike oči, vendar so te oči lahko »nevarne« in moramo biti pozorni, da izključimo možnost glavkoma. Zelo zgodaj moramo pričeti z vzpostavljanjem pravilnega ravnovesja očesnega tlaka, da se vidna funkcija lahko razvija, saj lahko visok očesni tlak poškoduje čutni del očesa in s tem onemogoči nadaljnji razvoj vida,« pojasni mag. Kosec.
Tudi prirojena ptoza (povešenost očesne veke) je v nadaljevanju lahko problematična za razvoj vida, ker zakriva zenico in vstop vidnega dražljaja v oko. Če ptoza ne pokriva vsaj polovice zenice, operativnega posega običajno ne opravijo takoj, saj vid ni ogrožen, poseg pri tako majhnem otroku pa ne dosega rezultatov, primerljivih z odraslo dobo, zato ga opravijo pozneje.
»Letno zabeležimo tudi nekaj očesnih tumorjev. Še posebej smo pozorni pri otrocih, kjer so se v ožji ali širši družini že srečali s tumorjem, in če je tvorba minimalna, jo lahko elegantno zdravimo, v nasprotnem primeru moramo, žal, če želimo otroku rešiti življenje, odstraniti tudi zrklo,« pove prim. Kosec. Posebno pozornost namenjajo tudi nedonošenčkom, saj zaradi izpostavljenosti višjim koncentracijam kisika v inkubatorju lahko pride do zapletov, na primer sprememb na mrežnici, odstopa mrežnice, krvavitev v oko itd.
»O slabovidnosti v prvih nekaj mesecih po rojstvu je težko govoriti. Otrok do 6. meseca starosti vidi zelo megleno, vidna funkcije je še v razvoju. Pomagamo si tako, da v igri izmenjujemo pokrivanje enega in drugega očesa. Če se otrok brani pokriti vedno eno in isto oko, obstaja verjetnost, da na nasprotno oko vidi slabše. Če pa se ne odziva na svetlobni dražljaj, lahko posumimo na slepoto, vendar to ne pomeni, da je ta nujno tudi 100-odstotna,« zaključi prim. mag. Danica Kosec.
»Zrklo najhitreje raste v prvih treh letih po rojstvu. V tem času namreč zraste 3 milimetre, do konca odrasle dobe in v normalnih okoliščinah pa še 1 milimeter.«
Januar, 2009