V zimskih mesecih svoje roke zaščitimo s toplimi rokavicami, na glavo si poveznemo kapo, ki nas primerno zaščiti pred mrazom, in se ogrnemo s šalom. Le redko kdo pa pomisli tudi na oči, ki so pozimi še nekoliko bolj izpostavljene zunanjim vplivom, ne le mrazu in vetru, temveč tudi izsušenim prostorom in umetni svetlobi. Zato je prav, da zanje tudi v tem času primerno poskrbimo. Za nasvet smo povprašali izr. prof. dr. Polono Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije na Očesni kliniki ljubljanskega kliničnega centra.
Vsak letni čas prinaša nove izzive za oči in zimski meseci niso nobena izjema. Kateri dejavniki torej pozimi vplivajo na naše oči? Ali lahko na kakšen način oči pripravimo tudi na zimo?
Zdrave oči so dobro pripravljene tudi na zimo. Pri očeh z okvarami površine ali obočesnih struktur pa se v zimskih mesecih težave lahko še potencirajo, saj so oči dosti bolj občutljive na spremembe vremenskih pogojev. V zimskem času se spremenijo pogoji bivanja v zaprtih prostorih, ljudje prostore ogrevajo, zaradi krajšega intervala dnevne svetlobe nas pogosto spremlja umetna. Ogrevanje izsuši zrak, kar vpliva na stanje naših oči, po drugi strani pa pozimi več časa preživimo pred zasloni in v umetni svetlobi. Oči postanejo razdražene, pordele, težave lahko povzročijo tudi moten vid.
Če imamo kronična vnetja robov vek, so težave še izrazitejše, zato je potrebno dosledno zdravljenje. Tovrstnih težav ni mogoče v celoti odpraviti, lahko pa jih omejimo in omilimo. Priporočam torej vlaženje prostorov, vlaženje oči … v primeru prekomernega sedenja za računalnikom je dobro vsaj za nekaj minut pogled obrniti drugam, spočiti oči. Priporočamo upoštevanje pravila 3 × 20, po katerem trikrat na uro, torej vsakih dvajset minut, zapremo oči za dvajset sekund in nato sprostimo oči s pogledom v daljavo (20 čevljev).
Česa pa se moramo paziti zunaj? S kakšnimi težavami se soočajo naše oči v času, ko pokrajino pobeli sneg?
Zunaj, na prostem, lahko na naše oči vplivata mraz in veter, pred čimer se lahko zaščitimo mehansko, z očali. V zimskih mesecih se vse premalo zavedamo tudi vpliva snega, ki zaradi močnega odboja svetlobe vpliva na naše oči. Sončni UV-žarki se namreč od velike svetle površine, kot je zasnežena pokrajina, dobro odbijajo in odbiti žarki dosežejo naše oči. Seveda je UV-žarkov v zimskih dneh manj kot poleti zaradi nižje lege sonca na obzorju, vendar pa lahko v kombinaciji z odbojem tudi v zimskih mesecih povzročijo nemalo težav, med drugim tudi fotokeratitis ali t. i. snežno slepoto.
Kaj je snežna slepota in zakaj nastane?
Fotokeratitis so okvare na roženici. UV-žarki namreč povzročajo drobne poškodbe na vrhnji plasti roženice, roženičnem epiteliju. To privede do neprijetnega občutka v očesu, ki se stopnjuje do bolečin, pojavi se zelo močno solzenje in moti še najšibkejša svetloba. Občutek, ko se ljudje soočajo s snežno slepoto, pogosto primerjajo z občutkom, ki se pojavi, če bi nam kdo v oči posul poper. Bolečina se najpogosteje pojavi po dnevu na snegu, ob prekomerni izpostavljenosti oči sončnim žarkom in odboju teh od snežne površine. Za okrevanje je potreben čas, vrhnja plast roženice ‒ epitelij ‒ se mora namreč zaceliti, da se vnovič vzpostavi ravnovesje.
Prav zato je potreben počitek, oči naj bodo čim dalj časa zaprte, saj se na tak način epitelij najhitreje obnavlja. Pred sončno slepoto nikoli nismo zaščiteni, prav tako nikoli ne razvijemo imunosti nanjo. Potrebno je, da imamo oči zaščitene z očali, ki ne prepuščajo UV-žarkov. Snežna slepota se lahko ponovi, zato je prav, da so naše oči pred vplivom UV-žarkov vedno, tudi v zimskem času, primerno zaščitene.
Obstajajo še druge vrste težav, ki v zimskih mesecih pestijo naše oči?
V hladnejših mesecih opažamo porast spontanih odrgnin, t. i. erozij roženice. Naše oči izsušijo, lahko tudi ponoči, če med spanjem niso dobro zaprte. To najbolj izkusimo sami naslednje jutro, naše oči se namreč prekomerno solzijo, pojavi se bolečina, moti nas svetloba.
Kako lahko oči zaščitimo pred zunanjimi dejavniki? Kaj lahko storimo sami, da preprečimo kakršne koli neprijetnosti?
V zimskih mesecih je uporaba temnih očal skorajda nujna pri smučanju, nanje ne smemo pozabiti niti pri daljših sprehodih po zasneženi pokrajini. Dobra zaščitna očala so tako ključnega pomena. Ta naj imajo tako UVA- kot tudi UVB-zaščito. Pri dejavnostih na snegu na višjih nadmorskih višinah pomislite na očala, kot jih za podvige v gorah uporabljajo alpinisti – medtem ko so jih nekoč z vseh strani zaščitili z usnjem, je tudi danes prav, da preprečimo vdor svetlobe z vseh strani. Na višjih nadmorskih višinah je namreč izpostavljenost UV-žarkom večja.
Na kaj pa naj bodo v zimskem času pozorni uporabniki kontaktnih leč?
Leče vseskozi predstavljajo tujek v našem očesu, saj delujejo na neposredni stik solznega filma z roženico. Roženico prekriva solzni film, ki ščiti naše oči ter jih vlaži. Solze namreč niso sestavljene zgolj iz vode, temveč tudi iz beljakovin in maščob. Z utripanjem z vekami to plast solznega filma obnovimo in jo razporedimo po površini očesa. Plast solznega filma med lečo in roženico pa se ne obnavlja tako učinkovito kot solzni film nad roženico, če ta ni prekrita s kontaktno lečo.
V primeru uporabe leč tako solznega filma ob utripanju z vekami ne moremo povsem obnoviti, vsaj ne po vsej površini. To se še posebej kaže pri delu z računalnikom, saj ob delu z njim dokazano manj pogosto utripamo z vekami kot sicer. Prav zato imajo pozimi ljudje z lečami več težav kot morda druge mesece, zato priporočamo uporabo umetnih solz, ki poskrbijo za dodatno vlaženje površine naših oči tudi v tem času.
V zimskih mesecih se vse premalo zavedamo vpliva snega, ki zaradi močne osvetljenosti vpliva na naše oči. Sončni UV-žarki se namreč od velike svetle površine, kot je zasnežena pokrajina, dobro odbijajo, odbije se tudi do 80 % UV-žarkov. Seveda je teh v zimskih dneh manj kot poleti zaradi nižje lege sonca na obzorju, vendar pa lahko močna svetloba v kombinaciji z odbojem tudi v zimskih mesecih povzroči nemalo težav, med drugim tudi t. i. snežno slepoto.
Pravilo 3 × 20: na vsakih 20 minut bližinskega dela, kot je npr. delo z računalnikom, za 20 minut zapremo oči in se nato osredotočimo na točko v daljavi, oddaljeno od računalnika vsaj 20 čevljev (sedem metrov).
Pekoče oči na delovnem mestu?
Nastanek sindroma računalniškega vida je pozimi še nekoliko pogostejši kot med letom. Zrak v bivalnih prostorih jo zaradi ogrevanja pogosto suh, posledice pa so hitro vidne tudi na naših očeh. Pojavi se pordelost, pekoč občutek, srbečica ali bolečina. Dolgotrajno gledanje v računalniški zaslon to stanje še poslabša, zato je prav, da se seznanimo z nekaj nasveti, s katerimi lahko težavo omilimo.
Vsake toliko časa si vzemimo nekaj minut in pomežiknimo, tako namreč poskrbimo za enakomeren nanos solz po površini roženice. Ob zrenju v zaslon vse premalokrat utripnemo z veko. V običajnih okoliščinah namreč deset- do petnajstkrat na minuto pomežiknemo, pri zrenju v zaslon pa bistveno manj pogosto. Težava pa ne nastane le pred računalniškimi zasloni, v zimskem času namreč poraste tudi število ur, ki jih preživimo pred televizijo, naraste tudi že tako visoka uporaba mobilnih naprav.
Vzemimo si torej minuto, dve in se zazrimo skozi okno ter si spočijmo oči. Pomemben je tudi položaj zaslona, ta naj ne bo postavljen neposredno pred oknom, če drugačna lega ni mogoča, ustrezno zastrimo okna. Monitor naj bo nekaj nižje od višine oči. Veliko lahko k dobremu počutju oči prispevamo tudi z vlaženjem prostorov, ki so v zimskih mesecih zaradi ogrevanja običajno suhi. V prostor postavimo posodo z vodo, poleg tega pa ustrezno hidrirajmo tudi svoje telo.
