Avtorica: Irena Pfundner
Iz biološkega vidika so solze naš naravni vlažilni gel za oči, ki jih proizvajajo žleze nad očmi. Te žleze nenehno izločajo solze in jih razdelijo po celotni površini oči, s čimer ustvarjajo nekakšno zaščitno vlažno plast. Če je v zraku manj vlage, potem ta zaščitni sloj hitro izgine. Za vse, ki se sprašujemo, zakaj imamo pozimi nenehno suhe oči, je morda razlog prav v tem. V primeru, da smo v prostoru z nizko vlago ali je zunanja vlažnost nižja in zunaj piha še veter, potem so to lahko razlogi, da naše oči izgubljajo naravno vlažnost.
Simptomi suhih oči so običajno rdečica, srbečica, pekoč občutek, lepljivost in občasno tudi občutek, kot bi bil v očesu kak tujek. Če v zimskem času nosimo kontaktne leče, potem nas ti simptomi lahko še toliko bolj motijo oz. postane tako neprijetno, da leč sploh ne moremo uporabljati. Z nekaj spremembami je mogoče vplivati na to in kljub izzivom kontaktne leče nositi tudi pozimi.
Nizke temperature lahko dražijo oči ob nošenju leč, ne morejo pa pri temperaturah pod lediščem zmrzniti v očeh, kot včasih kdo pomisli. Edine okoliščine, v katerih bi lahko prišlo do zamrznitve, je, če imamo leče v tekočini za leče, zrak pa je ohlajen pod –15 °C.
V tem primeru bo tekočina zaščitila kontaktne leče, tako da jih lahko tudi po tem še uporabimo, tekočine same pa ne bi smeli več uporabiti, saj pod vplivom nizkih temperatur izgubi potrebne lastnosti dezinfekcije.
Teoretično bi lahko sicer zamrznile tudi leče same, brez tekočine, čeprav je v praksi bolj verjetno, da se bodo prej izsušile. V tem primeru jih lahko poskusimo tudi ponovno navlažiti, čeprav se tega ne priporoča, saj so po vnovični navlažitvi neprijetne za oči.
Če se pogosto selimo iz ogrevanih prostorov v hladne ali iz notranjosti ven in obratno, je velika verjetnost, da se bo ob nošenju leč zmanjšala vlažnost oz. povečala suhost oči. Pri takšnih nevšečnostih lahko pomagajo kapljice za oči v obliki umetnih solz.
Že z nekaj majhnimi spremembami vsakdanjih navad lahko dosežemo, da nas v zimskem času suhe srbeče oči doletijo redkeje. Mednje sodijo denimo:
Zrak v notranjih ogrevanih prostorih, avtomobilih, letalih, suhih predelih in na višinah suši naše oči. Med vožnjo je bolje, da ogrevalni sistemi usmerjajo zrak v noge, ne neposredno v obraz, v zaprtih ogrevanih prostorih pa se je najbolje obrniti stran od vira ogrevanja (radiatorji, klime, kamini). Če se znajdemo v suhem prostoru in moramo tam ostati dlje časa, pa je dobro čimvečkrat pomežikniti, da omogočimo naravno vlaženje oči.
Za dejavne ljudi je tudi v zimskem času vsekakor bolj praktična uporaba kontaktnih leč kot očal. Pri lečah je več dejavnikov, ki vplivajo na pravo izbiro, v vsakem primeru pa se mora leča prilegati očesu, da je čim bolj udobno. Neprimerne leče lahko povzročajo neprijetne občutke, zamegljen vid ali izdatno suhe in dražeče oči.
Vlažilniki sproščajo v zrak vlago in povečujejo splošno vlažnost v prostoru. Za ljudi, ki v zimskem obdobju trpijo zaradi suhih oči, lahko postavitev vlažilnika v dnevni prostor ali spalnico olajša neprijetne simptome. Dobra stopnja vlažnosti prostora je nekje med 30 in 40 %, vse, kar je nad 50 %, pa je že preveč, saj se poveča tveganje za širjenje bakterij in plesni.
Sončni odsev od snega ima nepričakovano visoko UV-vrednost in kar podvoji izpostavljenost UV-žarkom. Ko ti prodrejo v oči, lahko poškodujejo mrežnico, kar vodi v opekline, suhe oči ipd. Po nekaj dnevih simptomi sicer izzvenijo. Za ljudi, ki preživijo veliko časa na prostem in v krajih s snegom, je priporočljivo, da uporabljajo UV-zaščitna sončna ali smučarska očala, da zaščitijo oči.
Toplo telo vzdržuje udobno temperaturo in vlažnost oči. Če imamo pozimi težave z očmi, si morda lahko pomagamo tudi s toplimi oblogami čez očesne veke. Toplota odpre tudi žleze, ki izločajo oljno oblogo, ta pa preprečuje tekočini, da bi izhlapela.
Čeprav morda zveni kontraintuitivno, človeško telo pozimi izgublja tekočino kljub nizkim temperaturam in še vedno potrebuje zadostno količino hidracije telesa. Redno pitje vode krepi imunski sistem in vzdržuje telesno temperaturo v ravnovesju. Brez zadostne hidracije se lahko izsušijo tudi oči.
Zmerne težave s suhimi očmi se lahko urejajo že z uporabo umetnih solz v obliki kapljic, ki so na voljo tudi brez recepta. Uporabljajo se lahko tako pogosto, kot je to potrebno, da se dopolni naravna proizvodnja solz. Boljše so tiste kapljice, ki nimajo konzervansov, saj te vsebujejo manj dodatkov, ki bi lahko dodatno dražili oči. Če te kapljice ne zadostujejo, pa lahko oftalmolog predpiše posebne kapljice za oči.
V primeru stalnih težav s suhimi očmi, če na vsak način moramo nositi kontaktne leče v hladnem vremenu in nič od naštetega ne pomaga, morda k težavam botruje še kakšno drugo zdravsteno stanje, kamor bi lahko recimo umestili vnetje vek. V takih primerih je boljše obiskati zdravnika, da naredi ustrezne preiskave, določi zdravstveno stanje in predlaga nadaljnje korake za olajšanje težav z nošenjem leč.
Naše oči za optimalno delovanje potrebujejo tudi kisik. Uporaba kontaktnih leč nekoliko okrni količino kisika, ki vstopi v oči. Zanimivo pa so ravno oči edino tkivo v naših telesih, ki kisik prejema iz zraka in ne skozi kri. Zato zna biti premor od stalnega nošenja leč blagodejen za oči in omogoči boljšo oksigenacijo oči. Če si takšnega premora ne moremo privoščiti, lahko poskrbimo vsaj toliko, da leč ne nosimo več kot 12 ur in jih vzamemo ven med spanjem.
Med spanjem damo svojim očem priložnost, da se odpočijemo, zato si privoščimo dovolj rednega spanca in tudi dnevnega počitka, če je to potrebno.
Povprečen odrasel človek preživi pred zasloni 8,5 ure dnevno, zato ni čudno, da mnogi razvijejo sindrom zaslonskega vida. Ko morajo oči ure in ure stremeti v zaslon, morajo neprestano ostriti in izostrevati sliko. Ker se pri tem precej napenjajo, oči manj pogosto mežikajo, posledično pride do manj lubrikacije oči in sledi izsušenost.
Strokovnjaki priporočajo, da pred zasloni pogosteje uporabljamo očala. Obstaja nekaj teorij, da očala bolje zaščitijo oči tudi pred modro svetlobo zaslonov, vendar uradne raziskave tega še niso uspele potrditi.
Napenjanje oči je bolj povezano z dolžino časa, preživetega pred zaslonom, kot z modro svetlobo. Ker je za večino ljudi delo za zasloni neizogibno, lahko leče kdaj zamenjamo z očali in s tem morda preprečimo tudi suhe in utrujene oči.
Morda je uporaba očal v zimskem času ena od rešitev pri pogostih težavah s suhimi in srbečimi očmi v zimskem času, vendar pa prinaša svoje izzive tudi nošenje očal. Predvsem vsi, ki so se kdaj srečali z nošenjem očal, vedo, da je največja nadloga rošenje očal pri prehodih iz hladne zunanjosti v toplo notranjost.
Ko pridejo hladne leče očal v stik z bistveno toplejšim zrakom, namreč okoliška vlaga kondenzira v vodne kapljice in zamegli stekla. Ta proces se lahko delno prepreči na naslednje načine:
Pri uporabi obarvanih kontaktnih leč se je v vsakem primeru dobro posvetovati z zdravnikom in jih ne kupovati v trgovinah ali na spletu. Za lečo je pomembno, da se lepo in tesno prilega očesu, zato lahko splošne leče, ki naj bi ustrezale vsem, na različne načine popraskajo in poškodujejo oči.
Obstaja tudi možnost, da barva v lečah naredi leče debelejše in manj prepustne, tako da v oko preide še manj kisika, ki je za oko, kot smo že zapisali, zelo pomemben. V ameriški študiji vzorca 600 žensk je ena na štiri ženske poskusila z uporabo barvnih kontaktnih leč.
Pri kar 60 % teh, ki so leče uporabile, so se pojavile težave v obliki draženja, srbenja, rdečice, vnetij, oteklin itd. Eno večjih tveganj predstavljajo leče, ki se uporabljajo v enkratne namene pri nakupu kostumov za karnevale in druge priložnosti, kjer se med prvo uporabo pojavi veliko poškodb, največ v kategoriji mladih med 18. in 25. letom starosti.
A Sindrom suhih oči v zimskem času.
B Idealna vlažnost notranjega prostora je med 30–40 %.
C Kontaktne leče ne morejo zmrzniti.