UV-žarki so del svetlobnega spektra, ki s seboj nosi energijo. Ta energija se ob dostopu do tkiva sprošča in ob tem lahko povzroča tudi neugodne vplive. Zaradi stanjšanja ozonske plasti je teh UV-žarkov na zemeljskem površju vedno več in zato moramo pri kakršnemkoli delu ali zadrževanju na soncu poskrbeti za primerno zaščito. Tako kot kožo namažemo z ustreznimi zaščitnimi kremami, tako moramo poskrbeti tudi za primerno UV-zaščito naših oči.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

UVA-, UVB- in UVC-žarki

Energije v UV-žarkih je bistveno več kot je energije v običajnem svetlobnem spektru. UV-žarke lahko razdelimo v tri kategorije. UVC-žarki imajo najkrajšo valovno dolžino, in sicer 220–280 nanometrov, zaradi česar ostanejo v atmosferi in zemeljske skorje ne dosežejo. Naslednji so UVB-žarki z valovno dolžino 280–315 nanometrov, ki prodrejo skozi atmosfero. UVB-žarki se ustavijo na prvem tkivu, ki ga dosežejo na telesu, in lahko povzročijo opekline na koži, pa tudi opekline na očeh, predvsem na vrhnjih plasteh očesa, torej na roženici in veznici. To povzroča hude bolečine, lahko tudi t.i. sončno slepoto, vendar običajno ne povzroča hujših trajnih posledic.

Najbolj prodorni so UVA-žarki z valovno dolžino 315–400 nanometrov, ki prodrejo skozi vse optične strukture očesa do mrežnice, kjer s sprostitvijo svoje energije povzročijo poškodbo tkiva. Tako lahko UVA-žarki spustijo svojo energijo tako v roženici kot tudi leči, nenazadnje pa lahko povzročijo okvaro tudi na mrežnici, na kateri pa so posledice nepovratne. Lahko pride do pojava katarakte ali sive mrene in razvoja degeneracije makule oziroma t.i. okvare rumene pege. Degeneracija rumene pege pa je eden izmed vodilnih vzrokov izgube vida.

»Vedeti moramo, da se kvarni vpliv UV-žarkov sešteva in da od enkratne izpostavljenosti navadno niti ne zaznamo težjih okvar v leči ali na mrežnici. Ponavljajoča in pretirana izpostavljenost soncu lahko privede do kroničnih in nepopravljivih okvar očesa. Prav tako bo posameznik, ki je že od rojstva veliko izpostavljen soncu, z večjo verjetnostjo v starosti imel sivo mreno, benigno rast na roženični površini ali celo karcinom vek,« opozori asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani.

Zdravljenje posledic izpostavljenosti UV-žarkov

Če so nastale posledice po opeklini zaradi UVB-žarkov, takrat nas močno pečejo oči, so zelo rdeče, ne moremo gledati, lahko postanemo omotični in tudi začasno oslepimo. »V teh primerih se uležemo v temen prostor, zapremo oči, lahko si damo umetne solze v obliki gela. Če to ne pomaga, obiščemo oftalmologa, ki običajno predpiše antibiotično mazilo kot preventivo zaradi morebitne infekcije,« obrazloži prim. Koščeva, kako poteka zdravljenje v primeru poškodb zaradi UVB-žarkov.

Večji problem nastane zaradi kumulativnega učinka izpostavljanja soncu in prodiranja UVA-žarkov v oko. Če zaradi pogostega izpostavljanja UV-žarkom pride do zadebeljenih sprememb na veznici, je le-te mogoče operativno odstraniti. »Če je po dolgotrajni izpostavi UV-žarkov prišlo do okvar zaradi posledic UVA-žarkov in je nastala siva mrena, tudi to lahko operiramo, in sicer sivo mreno odstranimo ter vstavimo umetno lečo. Večji problem nastane, če pride do okvare mrežnice. Tu pa smo nemočni in lahko svetujemo zgolj uživanje čim bolj zdrave prehrane. Prav tako v preventivne namene priporočamo zagotovitev dovoljšnje podpore z mikroelementi, predvsem z luteinom ter cinkom in selenom, kar lahko dobimo v posebnih pripravkih v obliki tablet. Slednje sicer ni več zdravljenje, ampak poskušamo zavreti napredovanje pešanja vida,« pove še mag. Dragica Kosec.

Moč preventive

Čeprav že ničkolikokrat povedano in zapisano, pa ni odveč še enkrat poudariti, da je najučinkovitejša zaščita pred škodljivostjo UV-žarkov izogibanje soncu med 11. in 16. uro, če je to le mogoče. Če to ni možno, se zadržujmo v senci, zaščitimo pa se še s slamniki ali klobuki in primernimi očali.

Zavedati se moramo, da UV-žarki niso nevarni samo v poletnem času, ko se moči sonca najbolj zavedamo, ampak je nevarno tudi zimsko sonce. Še posebno morajo biti pazljivi smučarji oz. tisti, ki veliko časa prebijejo na snegu, saj k poškodbam oči pripomore tudi odbita svetloba. Tudi sicer za boljšo zaščito in pozornost morajo poskrbeti tisti, ki se veliko časa zadržujejo zunaj ali pa je tudi taka narava njihovega dela. Za primerno preventivo in zaščito naj poskrbijo tudi hribolazci in drugi športniki; ljudje, ki delajo z umetnimi viri UV-žarkov; ljudje s katarakto oz. tisti, ki so jo operirali. Zavedati se moramo, da tudi nekatera zdravila lahko povečajo senzibilnost na UV-žarke, npr. kontracepcijske tablete, zdravila proti aknam, nekatera zdravila za zdravljenje luskavice in tudi sicer naj bodo nekoliko bolj pazljivi tisti, ki jemljejo veliko tablet, saj za vsa zdravila niti niso narejeni preizkusi glede senzibilnosti na UV-žarke.

Posebno pozornost in zaščito pa si zaslužijo otroci, saj imajo strukture očesa zelo nežne in so toliko bolj občutljivi na UV-žarke, kajti njihova leča je zelo prozorna in skoznjo mnogo lažje prodirajo UVA-žarki. »Zato je v prvi vrsti zelo pomembno, da otroke čuvamo pred veliko izpostavljenostjo UV-žarkom, v dnevnem času, še posebej poleti, ko je sonce najmočnejše. Če smo že na soncu, pa otroka zaščitimo z ustreznimi pokrivali, senčniki in nenazadnje tudi z očali. Otroci, ki že imajo očala z dioptrijo z organskimi stekli, imajo že istočasno tudi UV-zaščito, kajti UV-žarki se ustavijo v vsakem organskem materialu. Zavedati pa se moramo, da tudi če otroku kupimo kakovostna sončna očala, to ne pomeni, da je lahko ves čas izpostavljen UV-žarkom, temveč je še vedno najboljša zaščita zadrževanje doma ali v senci,« poudari prim. Koščeva.

Izbor sončnih očal

Eno od zaščit predstavljajo torej tudi očala. Čeprav dražja očala niso nujno tudi najboljša in primerno zaščito lahko nudijo tudi tista cenejša, pa njihovemu nakupu namenimo nekaj več pozornosti. Kakšna si bomo izbrali, je odvisno tudi od naših potreb in časa izpostavljenosti soncu, zato se je pred nakupom dobro posvetovati z oftalmologom. Očala naj imajo certifikat s podatki, koliko UV-svetlobe zadržijo. Omenjeni certifikat ne sme biti poškodovan, sončna očala pa naj imajo vsaj 99-odstotno zaščito pred UVA in UVB žarki ter 90-odstotno zaščito pred infrardečimi žarki. Certifikat naj ima torej oba podatka, ne zgolj enega. Če smo očala kupili kje drugje kot pri optiku, pa slednji lahko s posebnim aparatom enostavno preverijo, kakšna je UV-zaščita očal. Če želimo zmanjšati učinek bleščanja, pa izberimo taka očala, ki so polarizirana.

»Resnica je, da je UV-zaščita tudi na cenenih očalih, vendar so ta očala običajno narejena iz ravnih plastičnih površin in so nato ukrivljena v dani okvir, kar pa zaradi fizikalnih lastnosti lomnosti materiala oko zazna in takšna očala lahko posledično utrujajo oči. Zato so takšna očala zaradi UV-zaščite čisto zadostna za krajši čas nošnje, če pa gremo denimo smučat, za dalj časa na jadrnico ali pa delamo na prostem, pa se hitro lahko zgodi, da bomo zaradi njih imeli glavobol, zato v takšnih primerih velja izboru očal nameniti nekaj več pozornosti,« obrazloži mag. Koščeva.

Prav tako naj se očala prilegajo obrazu, naj bodo dovolj velika, in po možnosti naj imajo zaščito tudi ob strani. Vedeti moramo tudi, da ni nujno, da je UV-zaščita dobra pri zelo temnih očalih in obratno, lahko je zelo dobra UV-zaščita pri popolnoma neobarvanih lečah. »Pri temnih očalih s slabo UV-zaščito si lahko naredimo veliko škodo, saj se zenica razširi in imamo širšo optično cono, skozi katero lahko UV-žarki prodirajo v oko. V takem primeru je bolje, da sploh nimamo očal, saj se oko samo brani pred UV-žarki,« zaključi asist. prim. mag. Dragica Kosec.

Citati

»Ponavljajoča in pretirana izpostavljenost soncu lahko povzroči kronične in nepopravljive okvare očesa.«

Junij, 2010