Vid postaja vedno bolj meglen, predmeti se vedno težje razpoznajo, nastopijo težave z branjem. O bolezni, ki prizadane preveč starostnikov, smo se pogovarjali s prof. dr. Dušico Pahor, dr. med., z Oddelka za očesne bolezni, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Avtor: B.M.Žužek
S katerimi težavami se srečuje bolnik s sivo mreno?
S starostjo prihaja do sprememb v leči, največkrat do motnjav. Vsako motnjavo leče imenujemo katarakta ali siva mrena. Leča je normalno prozorna in omogoča poleg ostalih prozornih delov očesa, kot so roženica, prekatna vodica in steklovina, dostop svetlobe v oko. Svetloba se na svoji poti skozi optični sistem očesa lomi tako, da so vsi svetlobni žarki zberejo na mrežnici v točki najostrejšega vida, to je rumeni pegi ali makuli. Tako nastane ostra slika predmeta, ki ga opazujemo. Vsaka sprememba v prozornih delih očesa vodi do motnje vida. Obseg zmanjšane vidne ostrine je odvisen od motnjav leče. Lahko je vid pri začetni mreni le rahlo meglen, zabrisan, bolnik predmete še normalno zaznava, vidna ostrina je lahko še normalna, vendar pa kakovost vida ni več enaka.
Kdaj bolnik običajno prvič poišče pomoč zdravnika, oftalmologa? Kako postavite ustrezno diagnozo?
Z večanjem motnjav leče oziroma napredovanjem sive mrene se obseg težav povečuje. Vid postaja vedno bolj meglen, predmeti se vedno težje razpoznajo, nastopijo težave z branjem. Bolnik si pomaga s povečevalnimi stekli, dobro svetlobo, vendar vid vedno bolj peša, dokler bolnik ne more več brati. Običajno se bolnik že prej oglasi pri oftalmologu v očesni ambulanti. Vid je tisto, kar je še danes vsakemu posamezniku nekaj najdragocenejšega in zato običajno bolniki pridejo v ambulanto že ob začetnih težavah z vidom. Seveda pa so tudi izjeme, ko se bolnik oglasi, ko skoraj ne vidi več in zaznava le še svetlobo. Diagnoza sive mrene ali katarakte se lahko zlahka postavi z ustreznim pregledom v očesni ambulanti. Poleg oftalmoskopiranja se uporablja še pregled s posebnim biomikroskopom, kjer zelo natančno pregledamo lečo pri široki zenici in ugotovimo obseg njenih sprememb.
Kakšne so bile možnosti zdravljenja nekoč?
Operacija sive mrene je že zelo stara, se je pa operativna metoda zelo spreminjala. Včasih smo pri operaciji iz očesa odstranili celotno lečo, bolnik je po operaciji dobil izredno debela očala, ki jih je moral stalno uporabljati. V bolnišnici je bil najmanj 10 dni. Komplikacij operacij je bilo veliko, še posebej je obstajala večja nevarnost za odstop mrežnice.
Kako pa poteka zdravljenje danes?
Z razvojem medicine in še posebej oftalmologije v zadnjih desetletjih se odstranjuje le zamotnjena leča in ohrani del očesne ovojnice, v katero se ob koncu operacije vstavi umetno očesno lečo. Na ta način bolnik ne potrebuje več očal za gledanje na daljavo, vožnjo z avtomobilom ali gledanje televizije. Še vedno pa potrebuje očala za branje ali bližinsko delo. Danes so na tržišču že številne umetne očesne leče, ki omogočajo bolniku hkratno gledanje na daleč in blizu, in leče, s katerimi popravljamo napačno lomnost očesa.
Ali so bolniki dovolj seznanjeni s sodobnimi možnostmi zdravljenja mrene?
Mislim, da so možnosti seznanjanja z zdravljenjem mrene danes zelo velike. Veliko se o operacijah sive mrene piše v medijih, informacije so na spletnih straneh ustanov, kjer operacije izvajajo. Bolnik lahko o operaciji dobi vse potrebne informacije tudi pri svojem oftalmologu, preden ga le-ta napoti na operacijo. Pred operacijo je vsak bolnik ponovno seznanjen o načinu, poteku in možnih zapletih operacije, kakor tudi z rehabilitacijo po njej. Danes se vedno več bolnikov odloča za ambulantno operacijo, izjema so le tisti, ki imajo komplicirano sivo mreno oziroma sivo mreno, povezano z drugimi očesnimi boleznimi, predhodnimi očesnimi operacijami ali s poškodbo.
Oktober, 2008
