Septembra se veliko število otrok prvič loči od staršev in vstopi v vrtec. Prav tako se v tem mesecu veliko število otrok prvič odpravi v šolo. Starši so upravičeno ponosni na svoje otroke in njihov napredek jim je v veselje. Ob tem pa to obdobje prinaša tudi nekaj malih skrbi in nevšečnosti, na katere je dobro biti pripravljen, zato da se lahko pravočasno odzovemo in ukrepamo. 

Preberite tudi: Otroci in vrtec: Kako okrepiti imunski sistem?

Otroci v vrtcih in šolah so izpostavljeni različnim zdravstvenim tveganjem. Nalezljive bolezni, uši, podančice in garje so med tistimi, ki se najpogosteje pojavljajo in na katere naj bodo starši bolj pozorni.

Še posebno to velja za otroke, ki prvič vstopajo v vrtec. Njihov imunski sistem še ni dozorel in ni prilagojen na množico virusov, ki v vrtčevskih skupinah ogrožajo posameznega malčka. Šolski otroci so prav tako izpostavljeni večjemu številu okužb, težave pa povzroča tudi šolski stres, ki je posledica različnih vzrokov: preobremenjenosti s šolskim delom, strahu pred slabimi ocenami in vrstniškega nasilja.

Praktično vsako leto se jeseni soočamo z velikim številom virusnih okužb. Predvsem gre za pnevmokokne okužbe in okužbe z respiratornim sincicijskim virusom. Največje število okužb z virusom RSV se običajno pojavi šele januarja ali februarja, v pokovidnem času pa se je to zgodilo že proti koncu septembra.

Najpogostejše okužbe

Respiratorni sincicijski virus

Okužba z virusom RSV se prenaša kapljično (z vdihovanjem kapljic, ki vsebujejo virus) in tudi v stiku z obolelim ali pa s predmetom, ki je okužen. Za starejše otroke virus ni tako nevaren, saj se navadno pri njih razvije le blaga do zmerna okužba pljuč. Toliko bolj pa je treba biti previden pri dojenčkih – pri njih okužba nemalokrat poteka v zelo hudi obliki. Povzroči lahko odpoved dihanja in potrebna je hospitalizacija ter priklop na respirator. Starši z majhnimi otroki in dojenčki naj bodo pozorni tudi na to, da ne obiskujejo večjih zaprtih prostorov (na primer trgovskih centrov) in ne hodijo na obiske k družinam, kjer so otroci v vrtcih. Starejši otroci v družinah, kjer imajo dojenčka, naj v času okužb ne obiskujejo vrtca. Priporočljivo je, da se družine z majhnimi otroki  veliko zadržujejo na prostem.

Za zdrav imunski sistem je pomembno tudi zdravo prehranjevanje. Ko otrok zboli, naj ostane doma, se dobro pozdravi in tako ne ne širi okužbe na druge.

Okužbe z RSV so zelo pogoste, saj v prvih dveh letih starosti zboli tako rekoč vsak otrok. Okužba se začne v zgornjih dihalih. Poglavitni simptomi so kihanje, smrkanje, zamašen nos, povišana telesna temperatura. V enem ali najkasneje po dveh dneh pa se okužba preseli na spodnja dihala.  Virus lahko prodre do pljučnih mešičkov in nastane pljučnica.

Kdaj moramo nemudoma ukrepati?

V primeru skoraj neprekinjenega kašlja, ob napadih kašlja ter pri težkem, hitrem in sunkovitem dihanju in stokanju. Ukrepamo tudi takrat, ko je otrok miren, nezainteresiran za okolico, bled, apatičen, poležuje in večinoma spi. K zdravniku se odpravimo tudi takrat, ko je otrok slabo ješč (nekateri dojenčki ne zmorejo sesati). Vidimo lahko, da so pomožne dihalne mišice ugreznjene (ugrezanje prsnega koša med rebri, kimanje z glavo, ugrezanje odprtine v vratu).  Ukrepanje je nujno tudi, ko otroku pri govorjenju zmanjkuje zraka in pomodrijo ustnice in nohti. 

Pnevmokokne okužbe

V neugodnem hladnem in vlažnem vremenu, ki se pojavlja v jesensko-zimskem obdobju, se močno povečajo pnevmokokne okužbe. Večinoma obolevajo otroci, mlajši od petih let. Pri otrocih se najpogosteje pojavi vnetje srednjega ušesa, pogosto prihaja tudi do okužb obnosnih votlin, sklepov, mehkih tkiv in podobnega.

Gnojni meningitis

Gnojni meningitis je vnetje možganskih ovojnic. Navadno se bolezen pojavi precej hitro, v nekaj urah. Značilni simptomi so motnja zavesti (od zaspanosti do nezavesti), povišana telesna temperatura, bruhanje in bolečine.  Otrok pobledi, včasih se pojavijo krči, pri večjih otrocih lahko otrpne tilnik. Ob takšnih simptomih je otroka potrebno takoj odpeljati v bolnišnico. Žal je tudi ob pravočasnem zdravljenju smrtnost pri tej bolezni še vedno zelo velika, povzroča pa lahko tudi resne posledice: gluhost, epileptične napade, duševno manj razvitost.

Prikrita bakteriemija in sepsa

Pri prikriti bakteriemiji in sepsi ali zastrupitvi krvi gre za različne stopnje prisotnosti in razmnoževanja bakterij v krvi. Pri bakteriemiji bakterije vdrejo v kri, krožijo po organizmu in ne povzročajo organskih vnetij. Kako se kaže? S povišano temperaturo, mrzlico, izrazitim  slabim počutjem. Bakteriemija, povzročena s pnevmokoki, se pri majhnih otrocih pogosto pojavlja.

Bakterijska pljučnica

Bakterijsko pljučnico  pri otrocih v veliki večini povzročajo pnevmokoki. Običajno sledi predhodni virusni okužbi dihal. Pojavi se nenadna visoka temperatura, pogosto tudi mrzlica, težje dihanje, kašelj pa se običajno pojavi šele kak dan kasneje.

Vnetje srednjega ušesa

Za vnetjem srednjega ušesa  najpogosteje zbolevajo otroci, mlajši od treh let. Krivec za to okužbo so v večini primerov pnevmokoki. Huda bolečina v enem ali redkeje v obeh ušesih se pojavi nenadoma, poviša se tudi temperatura. Ponavljajoča vnetja lahko povzročijo okvaro sluha.

Ne smemo prezreti dejstva, da so otroci, ki se zdravijo z antibiotiki, dovzetnejši za črevesne virusne okužbe.  Zato naj bo otrok v času jemanja antibiotikov v domači oskrbi.

Norice

Za norice ali tudi vodene koze so najznačilnejši majhni srbeči mehurčkasti izpuščaji (največkrat se najprej pojavijo na obrazu, hrbtu in na prsih). Mehurčki čez čas počijo in iz njih najprej mezi tekočina, pozneje se spremenijo v kraste. Nekaj dni prej za okužbo izvemo zaradi povišane telesne temperature, glavobola in izgube teka.

Pri otrocih bolezen poteka navadno v blažji obliki, zdravi se simptomatsko: srbečico lajšamo z antihistaminiki, povišano temperaturo znižujemo s paracetamolom. Priporočljivo je, da otroka vsakodnevno prhamo z mlačno vodo, po tem telesa z brisačo ne drgnemo, ampak ga le narahlo popivnamo. Otrok naj v obdobju kužnosti, dokler vse kraste niso suhe, ostane doma.

Uši in podančice

Vstop v šolo lahko spremljajo tudi druge nadloge, kot je širjenje različnih zajedavcev. Predvsem imamo v mislih podančice ali po domače gliste in naglavne uši.

Podančice

Podančice so manjši zajedavci bele barve, ki  prebivajo v prebavilih. Okužba najpogosteje prizadene predšolske in šolske otroke.

Približno tretjina okuženih nima simptomov, sicer pa je najznačilnejši simptom hudo srbenje v okolici zadnjika.  

Kako odpravimo podančice?

Odpravljajo se s protimikrobnimi zdravili, ki jih vzamemo enkrat in odmerek ponovimo čez dva tedna. Zdravilo jemljejo tudi vsi člani gospodinjstva, saj so morda prav tako okuženi. Poleg tega so potrebni drugi ukrepi: posteljnino operemo na temperaturi nad 60 stopinj Celzija in jo menjamo dvakrat tedensko, brisače menjamo dnevno (vsak v gospodinjstvu naj ima svojo) operemo ali zamrznemo plišaste igrače. Potrebno je redno umivanje rok z milom.

Naglavne uši

V vrtcih in šolah se pogosto pojavijo naglavne uši. Za zdravljenje uporabljamo sredstva za razuševanje oziroma poseben šampon, ki ga nanesemo na neoprane suhe lase, kjer naj učinkuje deset minut. Po tem času lase natančno prečešemo. Celoten postopek čez en teden ponovimo.  Dobro pregledamo tudi vse družinske člane. Uši lahko preživijo brez hrane tudi teden dni, zato moramo oprati vsa oblačila in posteljnino v vodi s temperaturo nad 60 stopinj Celzija. Potrebno je posesati sedežne garniture in preproge. Glavnike in krtače namočimo v vroči vodi. Vzglavnike ali plišaste igrače, ki jih ne moremo oprati, za dva tedna zapremo v neprodušne vreče ali jih za en dan zamrznemo.

Preberite tudi prispevek: Paraziti v človeškem telesu

Stres v šoli

Večina učencev ocenjevanje v šoli doživlja kot stresno. Kako pa stres vpliva na učence? Pri dveh tretjinah se stres izraža kot utrujenost, učenec se ni zmožen koncentrirati in občuti napetost. Pri fantih se večkrat izraža v vedenjskih težavah, pri deklicah pogosto pride do izgube apetita.

Vzroki stresa so od posameznika do posameznika različni. Pri nekaterih je to zaradi prevelikega števila predmetov na dnevnem urniku ali preveč spraševanja, druge pa v stres spravljajo prevelika pričakovanja in pritisk staršev.

Velik stres pri otrocih lahko povzroča tudi medvrstniško nasilje v šoli ali zunaj nje, še posebno je v ospredju spletno nasilje. Medvrstniško nasilje ni sprejemljivo in ne predstavlja normalnega dela odraščanja. Otroci, ki ga doživljajo, imajo lahko hude posledice. Žal se medvrstniško nasilje ne pojavlja redko.

Starši ne smemo spregledati, da otrok morda doživlja nasilje, da je lahko priča nasilja ali ga celo izvaja. Naš cilj naj bo, da se nasilje preneha in da otroci, ki potrebujejo pomoč, to tudi prejmejo.

Izjemno pomembno je, da  resno vzamemo to, kar nam otrok pove, in ne zmanjšujemo teže povedanega. Ostanimo mirni in zbrani. O dogajanju takoj obvestimo tudi šolo. S šolo sodelujmo in smo ves čas v oporo svojemu otroku.