Starši so učitelji svojih otrok, tudi ko se tega ne zavedajo, in sicer na številnih področjih, med njimi je to način prehranjevanja, ki je še kako pomembno pri kakovosti življenja. Pravilen način življenja je namreč lahko lep vzor in vsekakor najboljša popotnica za otrokovo nadaljnje življenje. Strokovnjak, ki vam lahko pri tem vsaj nekoliko pomaga, pa je dr. Stojan Kostanjevec, starš in docent na Pedagoški fakulteti in podpredsednik Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov.

Avtorica: Katja Štucin

Že majhni otroci oponašajo svoje starše pri nakupu hrane, zato lahko starši trgovino izkoristijo kot nekakšno učilnico. Nam za začetek lahko razkrijete svojo osebno izkušnjo? Ali sami še danes kupujete kakšen poseben, ne tako zdrav izdelek, ki ni manjkal na mizi v vašem otroštvu?

Nekaj desetletij je minilo od mojega otroštva in v tem času se je ponudba hrane močno spremenila. Že kot otroci smo bili pozorni na obliko in privlačnost embalaže. Spominjam se izletov čez Ljubelj in kakšno veselje je predstavljala čokolada z lešniki ter raznobarvni žvečilni gumiji. Skrbno sem razmislil, ob kateri priložnosti si ga bom privoščil. Gazirana pijača v pločevinki je bila res poslastica, še pločevinko, ki je bila prava redkost, smo uporabili za shranjevalnik pisal.

Spominjam se tudi čokoladnega čajnega peciva, ki je predstavljalo praznično sladko dobroto, okusno pa mi je še danes. Ob obujanju spominov zaznam, kako močno so se mi že v otroštvu vtisnile v spomin določene blagovne znamke, ki so še danes prepoznavne. Zanimivo, da naštevam samo živila z več sladkorja, ki pa so v zadnjih letih močno vplivala tudi na povečano pojavnost debelosti. Z leti se je namreč dostopnost močno spremenila, ponudba je bogata in s tem je povezano tudi večje tveganje prevelikega zaužitja.

Trgovina je torej lahko učilnica, v njej pa se lahko naučimo pravilnega ali napačnega ravnanja. Kako se čim bolje upreti slednjemu?

Trgovina je prostor, kjer se lahko marsičesa naučimo in hkrati prostor, kjer lahko preverjamo, kako prehransko pismeni smo. Naučimo se načrtnega nakupovanja in odločnosti, da kupujemo tisto, kar potrebujemo. Znano je priporočilo, da nakupujemo s seznamom. Če smo kot starši dosledni, bomo kupili tisto, kar je na seznamu, čeprav nas otrok prosi, da kupimo izdelek v trgovini, ker ga je pritegnila privlačna embalaža. Pogovorimo se z njim, pa naj ga naslednjič uvrsti na seznam. Doma sem bil večkrat deležen kritike, da v trgovini »samo berem«. Res pregledujem informacije na embalaži živil in jih primerjam med seboj. Kadar prvič kupujem živilo, pogledam seznam sestavin in hranilno ter energijsko vrednost živila. Primerjam ga z že poznanim. Bodimo kritični do privlačnih slik na embalaži in marketinških napisov, ki nas vabijo k nakupu.

Starši s svojim načinom prehranjevanja močno vplivajo na prehrano otrok. Vemo pa, da smo samo ljudje in da si vsak kdaj pa kdaj privošči kakšen prekršek. Ga je po vaše pošteno skriti pred otroki z namenom, da ne pride do napačnega zgleda ali je to hinavsko ravnanje?

Intervjuji z otroki so razkrili, kako močan dejavnik v prehrani je lahko zgled staršev. Ko smo otroke spraševali, zakaj ne zajtrkujejo, so številni omenili slab zgled staršev: »Mama me sili, da naj zjutraj jem, sama pa odide v službo brez zajtrka.« Večkrat predstavim primer, ko otrok zjutraj vstane skupaj s starši in nima namena zajtrkovati. Ko pa se oče usede za mizo in uživa zajtrk, otrok pa se zraven dolgočasi, se zgodi, da tudi on izrazi željo po tem, da bi kaj zaužil, seveda, če je čas res namenjen hranjenju in ne gledanju televizije ali brskanju po telefonu.

Sicer pa omenjate prekrške v prehrani. Jaz bi se izognil tej besedi, ker z njo označujemo nekaj, česar ne bi smeli storiti. Namesto da bi pred otrokom skrivali, da smo pojedli nekaj sladkega, se potrudimo, da otroku sporočamo in mu dajemo zgled, da znamo odmeriti količino hrane, ki jo bomo zaužili. Naj otrok opazi, da ob televiziji ne uživamo hrane nekontrolirano, da ne pojemo cele škatle piškotov niti ne popijemo enega litra ledenega čaja naenkrat. Ni nujno, da so naše shrambe polne sladkarij in sladkih pijač. Otroka z zgledom učimo, da je voda v naši družini najboljša pijača.

Nekoč ste mi v razgovoru že dejali, da je naloga staršev, da ustvarijo ustrezno okolje, ki otroke spodbuja k spoznavanju različne hrane. Kako naj to najbolje storijo?

Vrsta in število jedi, ki jih otrok uživa v svojem zgodnjem otroštvu, je zelo hitro določena. Običajno otroci uživajo hrano, ki jo uživajo tudi njihovi starši v domačem okolju. Značilno je, da otroci težje sprejemajo nove jedi in nove okuse, zlasti ker je prisoten strah pred novim ter nepoznanim in to je treba z razumevanjem sprejeti. Za določeno hrano je pri posamezniku potrebno večkratno pokušanje, preden jo sprejme. Tudi do 20 poskusov. Pomembno je, da otrok res okusi hrano, jo da v usta in zazna njeno aromo, okus, teksturo.

Če je za družino značilno, da se pripravljajo raznolike in tudi nove jedi, se bo na to privadil tudi otrok in bo v življenju to sprejemal z veseljem in v krajšem času. Bodimo izvirni in mu predstavimo jed kot privlačno in okusno. Če bomo sami navdušujoči nad njo in nevsiljivi, bo tudi otroku lažje sprejeti nekaj novega. Primeri, ko se družine odpravljajo na kmetije, kjer si starši zaželijo pristne, domače hrane, otroci pa dunajski zrezek in ocvrti krompirček, niso redki. Dogaja se, da družina zapusti kmetijo, ker ne strežejo ocvrte hrane. Če starši otrok niso pripravljeni spodbujati k uživanju raznolike hrane, so omenjene posledice dejstvo.

Prav tako so vaše besede, da naj starši oblikujejo pozitiven odnos do zdravega prehranjevanja. Vendar se morava nekoliko zaustaviti pri tem. Če so že oni napačno naučeni, se bodo težje kasneje spremenili in pravilno učili svoje otroke. Obstaja pri tem kakšna pomoč?

Ocenjujem, da večina staršev zna povedati, katera hrana in prehranjevalne navade so zdrave, manj pa poznajo sestavo ter kakovost živil in natančnejša priporočila. Denimo, vemo, da je treba uživati »dovolj« sadja in zelenjave, manj pa vemo, kakšna naj bo dnevna količina. Jasno nam je, da ni priporočljivo zaužiti preveč sladkorja in soli na dan, ne poznamo pa teh količin v hrani. Starši predšolskih otrok so običajno zelo pozorni na kakovost hrane, ki jo ponudijo svojemu otroku, menim pa, da kasneje ta pozornost mine.

Pomembna je notranja motivacija za zdravo prehranjevanje ne samo posameznika, ampak vseh družinskih članov. Prav je, da postanemo kritični do hrane, ki jo imamo v shrambi ali hladilniku. Veliko odgovornost za prehrano družinskih članov prevzema tisti, ki hrano kupuje. Če bodo doma dostopna zdrava živila, lahko pričakujemo, da se bodo tudi družinski člani bolj zdravo prehranjevali. Prehransko vedenje je težko spreminjati. Družina si mora za prehranjevanje vzeti čas. Ta naj bo namenjen umirjenemu hranjenju, da začutimo hrano in ljudi okrog sebe.

Za konec tudi na tem mestu na kratko zapišiva osnove pravilnega prehranjevanja.

Vse bolj se v promociji zdravega načina prehranjevanja uveljavlja prehranski krožnik, ki na preprost način ponazarja razmerja med skupinami živil, ki jih je priporočljivo dnevno zaužiti. Polovica krožnika je namenjena sadju in zelenjavi, pri čemer mora biti zelenjave več kot sadja. Priporoča se, da dnevno zaužijemo od 450 do 650 g raznobarvnega sadja in zelenjave skupaj.

Četrtino krožnika pokrivajo ogljikohidratna živila (riž, žita in žitni izdelki, testenine, kaše, krompir), prevladujejo naj polnozrnati izdelki. Na drugo četrtino krožnika razvrstimo beljakovinska živila, kot so meso, ribe, jajca, stročnice. Mesni izdelki naj bodo na jedilniku manj pogosto. Poleg vseh teh skupin pa uživajmo tudi manj mastno mleko in mlečne izdelke, pri katerih bodimo pozorni, da ne vsebujejo več sladkorja. Maščobe zaužijmo v obliki olj, ki naj bodo v prehrani raznolika. Pijemo vodo ali nesladkan čaj. Dnevno enakomerno razporedimo obroke hrane in poskrbimo, da bo hranjenje potekalo v prijetnem vzdušju.

September 2016