Starši, imate težave pri uspavanju svojega otroka? Morda vaš otrok slabo spi? Prav imate, treba je nekaj spremeniti. Med spanjem si bo otroški organizem namreč pripravil zalogo vsega, kar bo potreboval naslednjega dne. Če se dojenček in majhen otrok ne bo naspal, bo razdražljiv, slabe volje, jokav, pri šolskem otroku pa se bodo kmalu začele pojavljati težave, kot so neuspeh v šoli, slaba volja, negotovost in plašnost. Pa tudi starši boste postali izčrpani, morda se boste soočali s krivdo, se obtoževali med seboj, imeli občutek nemoči ali pa bo to povečalo vašo agresijo. Zatorej, ne hodite stran, preberite, morda se najde nasvet, ki gre z roko v roki vašemu primeru.

Avtorica: Andreja Hergula

Ni nam povsem jasno, zakaj spimo

Po besedah Damirja Dabranina, dr. med., spec. pediatra, je spanje zelo pomemben fiziološki proces organizma, ki nas ohranja pri življenju. »Zakaj pravzaprav spimo, nam še ni jasno. Številne raziskave, ki so se izvajale na to temo, so prinesle le številne teorije in hipoteze, konkretnega, znanstveno podkrepljenega poskusa z jasnim odgovorom pa ne. Lahko predvidevamo, da s spanjem ohranjamo in vzdržujemo normalen nivo kognitivnih funkcij, kot je govor, sposobnost pomnjenja, zmožnost inovativnega in prilagodljivega razmišljanja. Spanje torej igra pomembno vlogo v razvoju in ohranjanju možganov oziroma možganskih funkcij.«

Sicer pa je dokazano, da možgani lažje zaplavajo v svet sanj, če otroka naučimo, da zaspi med 20. in 21. uro pozimi in med 21. ter 22. uro poleti.

Le spati se še ni naučil

Da je spanje pri otrocih dragoceno, vedo predvsem starši, ki se soočajo z »otroško nespečnostjo«. Zanjo je značilno, da otroka težko uspavamo, da se med spanjem pogosto prebuja, spi zelo rahlo in spi manj, kot je običajno za njegovo starost. Zavedajte se, da je z vašim otrokom vse v redu, le spati se še ni naučil. Potrebuje čas oz. določeno obdobje učenja.

V avtu takoj zaspi

Znaki, ki nam pokažejo, da malčku primanjkuje spanja, so: otrok hitro zaspi, ko ga pripnemo v avtomobilski sedež, spi pol ure dlje kot običajno, če ga ne zbudimo, ob določenem delu dneva postane raztresen ali preveč dejaven, zruši se zelo zgodaj zvečer, kot rečeno, postane godrnjav, ima pogoste izbruhe jeze.

Ne hodite po prstih

Pri otroku je zelo pomemben bioritem. Treba ga je naravnati s spodbudami. Pomembno je, da vztrajno poudarjate nasprotje med (dnevno) svetlobo in (nočno) temo oziroma (dnevnim) hrupom in (nočno) tišino. Če otrok čez dan še dremlje, med spancem ne hodite po prstih in ne zagrinjajte zaves, vedite se običajno. Omogočite udobno temperaturo (okrog 20 °C), ki zagotavlja boljši spanec. Otrok naj se počuti varnega.

Skovikanje sove

Da bo otrok razlikoval, kaj je dan in kaj noč, lahko poskusite s pripovedovanjem; povejte mu, kaj vse lahko sliši čez dan. Npr.: podnevi slišimo fantka, ki teka za žogo, goloba, ki poje na strehi, avto, ki odpelje pred sosedovo hišo. Nato mu povejte še, katere zvoke slišimo ponoči. Npr. ponoči slišimo veter, ki premika veje na drevesih, skovikanje sove …

Manj in manj vatov

Če otrok ne more zaspati brez lučke, nekaj dni zmanjšujte osvetlitev, zamenjajte 60-vatno žarnico s 40-vatno, nato 20-vatno in nazadnje 7-vatno. Obroki naj napovedo dejavnost, ki bo sledila, in to je seveda spanje. Poskusite ga naučiti, kako naj se spancu prepusti sam, brez tuje pomoči.

Brez groženj

Česa ne delajte? Ne izrekajte stavkov grožnje, v smislu: »Če boš poreden, greš spat.« Otrok bo v tem primeru besedo in pojem »postelja« povezal s kaznijo, z nečim, kar je negativno. Ne pozabite, da morate spalne navade izvajati suvereno, brez negotove improvizacije, spreminjanja pravil ali občutka nemoči.

Lahko celo bruha

Včasih se dogaja, da se zaradi tega, ker mora iti spat, otrok zateče k neprimernemu vedenju (do osemnajstega meseca je to kričanje, jok, bruhanje, kasneje, od leta in pol do petega leta se zateče k besedam, da ga lulat, ga je strah, da hoče vodo, pravljico). Kadar njegovo vedenje spominja na dramski nastop, se zanj ne zmenite. Ni preprosto, a če boste popustili, bo otrok pomislil, da je to običajni postopek, ki se ga bo vsak dan posluževal. Tudi do desetega leta, če bo treba.

Preženite strahove

Po večerji in kopanju naj starši preživijo nekaj minut (čas določijo sami) v prijetni dejavnosti z otrokom. Tu so dovoljene zgodbice, uspavanke, umirjene igrice, smeh, ujčkanje, masaža hrbta … Zakaj je to pomembno? Prve tedne življenja otrok starše prepozna po dotiku, vonju, srčnem utripu in glasu. Vaš glas otroka pomirja. Zato je pomembno, da mu pripovedujete, kaj počenete, s tem si boste pridobili njegovo zaupanje in pregnali marsikateri strah, ki muči otroka, preden se odpravi spat. Če mu pojete pesmice, lahko povežete gibanje in besede. Otroku s tem pokažete, kaj pripovedujete in tako bo laže razumel, kaj se dogaja okrog njega. Ko pripovedujete pravljico, naj bo to z ljubečim in nežnim glasom. Lahko ste zaupljivi, navihani ali zabavni, lahko mrmrate ali pojete. Bistveno je torej, da otrok začuti vašo bližino in toplino.

Brez televizije in pozne večerje

V času pred spanjem se odsvetuje gledanje televizije, igranje igric ali drugih aktivnosti, ki bi otroka preveč razburile. Če se je na gledanje televizije pred spanjem že navadil, strokovnjaki svetujejo, da najprej znižujete glasnost, nato pa poiščite program, ki mu ni zanimiv, in naposled televizijo ugasnite.

Zavedajte se, da pozne večerje motijo spanec, prav tako preveč tekočine in težka hrana. Več ur pred spanjem mu ne dajajte hrane in pijače, ki vsebuje poživila (čokolada, čaj, kokakola ipd.). Poleg naštetega pa se je treba zavedati, da bo v času, ko otroka navajate na samostojno spanje, sorojenec moral začasno spati na drugem mestu, dokler se otrok popolnoma ne navadi na spanje.

“Tvoja Tinkara že spi v svoji postelji?”

Če se npr. pri majhnem otroku ob prihodu v posteljo začne vik in krik, ne obupajte. Kakih 30 sekund mu govorite z mirnim, a odločnim glasom, da bo od danes spal v svoji postelji (obnjo lahko obesite kakšno obešanko in mu priskrbite medvedka). Ne odgovarjajte na njegova vprašanja, le prigovarjajte mu v samogovoru. Zberite voljo, ugasnite luč in zapustite sobo. Če bo treba (verjetno bo), po njegovem uporu po kakih treh, kasneje po petih minutah pridite nazaj in mu ponavljajte iste stavke o tem, da ga imate radi, da ga učite spati v svoji postelji ipd. (Velja seveda, da ga zaradi tega, ker še ne spi, ne šeškate ali ne kričite nanj.)

Tu in tam lahko pade nagrada

Otrok se bo začel zavedati, da ga nismo zapustili, da smo blizu. Ko se bo navadil na prehod med dnevom in nočjo, bo ta zanj postal nekaj naravnega. Nanj se bo navadil, ga vključil v svoj dnevni ritual in začel razvijati samostojnost. Tudi ko staršev ne bo zraven, bo začel uživati v mirnih trenutkih, ki so namenjeni počitku. Tu in tam se lahko poslužite tudi nagrad za malčka, ki se nauči lepo spati ali pa z objemi, poljubi, poročanju o uspehu sorodnikom oziroma prijateljem v otrokovi prisotnosti.

Ste vedeli, da …

po besedah dr. Dabranina otrok prespi okrog 40 odstotkov svojega otroštva? Spanje pri otrocih je kritično obdobje otrokovega razvoja. Med procesom spanja se procesira in shranjuje dnevno dogajanje, obenem pa se med tem časom intenzivno izloča tudi rastni hormon. Nič čudnega torej, da novorojenčki spijo 10–19 ur na dan, otroci od 1. do 3. leta 11–13 ur, od 3. do 5. leta 9–10 ur, od 6. do 11. leta 9–11 ur, adolescenti od 12. leta ter odrasli pa le še od 7–7,5 ur na dan.

Ste vedeli, da …

spanje otroka v sedežu ali vozičku ni tako kvalitetno, kot če otrok spi v svoji postelji? Lahko ga sicer pomiri, a otrok tako ne bo dobil dovolj zdravega, globokega spanca, ki ga potrebuje. Otrok mora namreč vsaj 50 odstotkov časa spati v najglobljem stanju spanja (fazi REM). Zakaj? Možgani v tem času aktivirajo hormone za rast in razvoj.

ABC

A Otrok med spanjem procesira informacije, izloča pa se mu tudi rastni hormon.

B Enak bioritem spanja pri otroku in vztrajnost staršev sta izredno pomembna.

C Pomembne so tudi pa bližina, pesmice, odsotnost televizije, negativnih čustev pred spanjem.