Pri majhnih otrocih so male zdravstvene težave pogoste: prehladna obolenja, prebavne težave, različna vnetja, gliste in podančice … O vsem tem najbolje vedo v vrtcih, kjer vsakodnevno skrbijo za večje skupine otrok. Zato smo za pogovor zaprosili Patricijo Šerbel, organizatorico prehrane in zdravstveno-higienskega režima v Vrtcu Medvode.

Male zdravstvene težave malih ljudi

Kako pogosto se omenjene težave pojavljajo v vrtcu in v kakšnem obsegu? Kako jih odkrijejo? Kakšne ukrepe izvedejo? Kako sodelujejo s starši v takšnih primerih?

Pozor, uši!

Pojav ušivosti je razširjen po vsem svetu, izbruhi pa se najpogosteje pojavljajo v predšolskih in šolskih kolektivih, ne glede na letni čas. Kot je povedala Patricija Šerbel, se tudi v vrtcu občasno, v posamičnih primerih, pojavljajo naglavne uši, ki živijo na lasišču in lahko povzročajo mnoge neprijetnosti, predvsem srbenje lasišča. Posledica praskanja pa so tudi občutljivejše lasišče in kraste. Patricija Šerbel poudarja, da imajo starši ključno vlogo pri preprečevanju ušivosti in odpravljanju uši pri otrocih. Kako naj torej starši ravnajo? »Lasišče je treba pregledati vsaj enkrat tedensko, posebej pri otrocih, ki obiskujejo vrtec. Če pri otroku ali družinskem članu najdemo uši ali žive gnide, pa lasišče pregledamo vsak dan. Starši so tudi dolžni izvesti razuševanja natančno po predpisanem postopku (glejte navodila v okvirčku).«

Šerbel dodaja, da so staršem vedno zelo hvaležni, če v vrtec to pravočasno sporočijo. »Le tako lahko tudi v vrtcu izvedemo vse ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nadaljnjega širjenja ušivosti na druge otroke.«

Kakšne ukrepe uvedejo? »Ob pojavu ušivosti vse starše v skupini osebno in prek obvestil na oglasnih deskah seznanimo z nastalo situacijo in izvedemo ukrepe, ki so za to potrebni. Preoblečejo se ležalniki, umaknejo se plišaste igrače, poostrimo higienski režim čiščenja ipd.« Patricija Šerbel verjame, da je za starša zelo stresno, ko se poleg vsakodnevnih izzivov sooči še s to »nadlogo«, zato staršem, ki želijo dodatne informacije, tudi osebno svetuje, kako natančno in uspešno pristopiti k razuševanju vseh družinskih članov.

Prehladi in vnetja

Zelo pogosti so pri majhnih otrocih vnetja ušes, izcedek iz nosu, vnetje oči, prehladne in virozne težave. Kako pa se s temi težavami soočajo v vrtcih? Patricija Šerbel: »V zimskem času običajno krožijo številni virusi, zato takrat namenjamo večjo pozornost izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje okužb, ki se prenašajo kapljično (prezračevanje igralnic, omejitve pri združevanju otrok, zadostni vnos tekočine, gibanje na svežem zraku …).«

Naša sogovornica še pove, da so občutljivejši otroci prve starostne skupine, ki se z virusi srečajo prvič, vendar lahko zbolevajo tudi starejši otroci in zaposleni. »Tako smo v vrtcu tudi letošnjo zimo opazili povečano število obolelih otrok predvsem zaradi prehladnih, virusnih obolenj, s povišano telesno temperaturo, kašljem in smrkanjem. V jesenskem in zimskem času je bilo zaslediti porast noric, ki je otroška nalezljiva bolezen in se najpogosteje pojavlja pri predšolskih otrocih, kar sicer drugače beležimo skozi vse leto. V posamičnih primerih pa tudi ostale nalezljive otroške bolezni, kot so škrlatinka, peta in šesta otroška bolezen, vnetje očesnih veznic, driska, bruhanje ter podobno.«

Higienski ukrepi

V vrtcu v tem času dosledno upoštevajo vse higienske ukrepe za preprečevanje obolenj in hkrati skrbijo za osebno in splošno higieno. Tako v vrtcu (higienske ukrepe upoštevajmo in izvajajmo tudi doma) zmanjšajo tveganje za okužbo otroka in preprečujejo nadaljnje širjenje okužbe s tem, da naprej poskrbijo za higieno rok. »Pogosteje umivamo roke z vodo in milom (vsaj 20 sekund oziroma toliko časa, da si ob tem z otroki dvakrat zapojemo pesmico “Ringa, ringa raja”«. Roke si obvezno umivajmo pred hranjenjem, ob prihodu domov, po uporabi stranišča … to velja tako za otroke kot tudi odrasle. Pomembno je tudi, da imajo otroci primerno pristrižene nohte.«

Pomembna je tudi higiena kašlja in kihanja: kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo s papirnatim robčkom oziroma kašljamo v rokav ter roke po tem umijemo. Priporoča se redno čiščenje nosne sluznice. Otroka poskušajte naučiti, da se tega nauči tudi sam ter po čiščenju nosu obvezno odvrže robček v smeti.

Ob pojavu nalezljivih obolenj v vrtcu starše redno seznanjajo z obvestili na oglasnih deskah. Patricija Šerbel pa staršem svetuje, naj v vrtec pripeljejo zdravega otroka. »Bolan otrok se namreč bolje počuti in hitreje pozdravi v domačem okolju, obkrožen s svojimi najbližjimi. Hkrati pa s tem preprečimo tudi prenos nalezljive bolezni na druge otroke v vrtcu.«

Ko boli trebušček

Po besedah Patricije Šerbel se v vrtcih občasno soočajo z virusnimi črevesnimi obolenji, z drisko in bruhanjem. Vendar težko z gotovostjo omeji obolenje samo na en letni čas. »Vsako črevesno obolenje obravnavamo resno in skozi vse leto namenjamo pozornost vsem preventivnim ukrepom za preprečevanje širjenja črevesnih nalezljivih okužb, z vzdrževanjem osebne higiene, s pravilno in dosledno higieno rok, higieno prostorov, igrač, zračenjem ter z upoštevanjem higienskih ukrepov pri negi otrok,« še doda naša sogovornica.

Trebušček pa lahko boli tudi ob pojavu glist in podančic. Kot pove Šerbel, jih o prisotnosti podančic ali glist pri otroku obvestijo starši sami. »Pojav je redek, vendar je potrebno zdravljenje in obisk pediatra, ki predpiše ustrezno terapijo. Podančice se odkrijejo pri opazovanju in spremljanju otroka: vidimo lahko, da se pretirano praska po zadnjici, pogledamo, kakšno je njegovo blato in ali je na spodnjicah ali plenici opaziti določene izcedke (bele, sivkaste …). Otrok lahko tudi toži, da ga boli trebušček oziroma mu je slabo in podobno. Če opazimo kaj od naštetega, je posvet pri zdravniku nujen. Vrtec pa v tem primeru izvede poostren higienski režim, da se prepreči nadaljnji prenos.«

Utrujenost in izčrpanost

Naša sogovornica še pove, da je imunski sistem naš obrambni mehanizem, ki nas varuje pred vdorom škodljivih mikroorganizmov v telo, kot so bakterije, virusi in glivice. »Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti in izčrpanosti. Pri otrocih se pogosto pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše dni, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti telesa.«

Zato Patricija Šerbel za konec poudarja, da je zelo pomembno otroke seznanjati s higienskimi ukrepi in jih spodbujati oziroma navajati na pravilno umivanje rok ter higieno kašlja in kihanja. »Vsekakor pa zdrava prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ter vsakodnevno aktivno gibanje na svežem zraku pripomorejo k odpornosti ne samo otrok, temveč tudi nas odraslih.«

Splošna navodila za razuševanje

Starši imajo ključno vlogo pri preprečevanju ušivosti in odpravljanju uši pri otrocih. Lasišče pregledamo vsaj enkrat tedensko, posebej pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali šolo. V primerih, da pri družinskem članu najdemo uši ali pa dobimo obvestilo, da so se uši pojavile v kolektivu, lasišče pregledamo vsak dan. Starši, ki pri otroku najdejo uši ali žive gnide, so dolžni izvesti razuševanje natančno po opisanem postopku. Sredstev za razuševanje ne uporabljamo preventivno. Vsa sredstva vedno nanašamo na suho lasišče.

Ne glede na preparat postopek razuševanja obvezno ponovimo čez 7 do 10 dni. Med enim in drugim postopkom razuševanja dnevno razčesavamo lasišče z gostim glavnikom. Lasišča ne umijemo vsaj še dan ali dva po tem, ko smo izprali preparat za razuševanje. Glavnike in krtače operemo v vroči vodi (več kot 60 ºC), prav tako perilo (oblačila, brisače, posteljnino), ki je bilo v stiku z lasmi. Predmete, ki jih ne moremo oprati, vstavimo v plastično vrečko, ki jo tesno zatisnemo in pustimo za 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali 24 ur v zmrzovalniku. Otrokom odsvetujemo medsebojno menjavo kap, čelad, glavnikov ali krtač. Ni zadosti dokazov, da rastlinski pripravki (eterična, naravna olja) učinkovito odstranjujejo uši. Odkritje uši ali ali gnid na otrokovi glavi nikoli ne sme biti razlog, da bi otrok izostal iz šole ali vrtca.