Iščite po prispevkih
Avtorica: Helena Žagar
Par, ki ga pesti neplodnost, se mora najprej odpraviti do izbranega ginekologa. Ta opravi določena testiranja. Pri moškem naredi spermiogram, pri ženski pa osnovni ginekološki pregled, vaginalni ultrazvok in pregled hormonov ter odvzem brisa materničnega vratu.
Če so izvidi normalni in je par še relativno mlad, potem ginekolog paru predlaga terapijo s kontroliranimi spolnimi odnosi, razloži Aleksander Merlo, dr. med., spec. gin. in por., direktor Bolnišnice Postojna. Ginekolog pri ženski z ultrazvokom spremlja rast folikla, tj. strukture, v kateri zori jajce. Ko nastopi ovulacija, so na vrsti kontrolirani spolni odnosi. Če niso uspešni, lahko ginekolog ženski pri naslednjem ciklusu vbrizga t. i. »stop injekcijo« oz. injekcijo hormona hCG, ki spodbuja rast folikla in sproščanje neoplojenega jajčeca. Po tej injekciji folikel poči v roku 32–38 ur, nakar ima par spet kontrolirane odnose. Če tudi to ne vodi do želenega rezultata, lahko izbrani ginekolog ženski predpiše jemanje stimulatorja ovulacije, klomifena, ki omogoča, da se pri ženski namesto enega, regularnega, razvijeta dva ali celo trije folikli na ciklus.
Drugače je pri ženskah, ki so v preteklosti imele določene težave, kot je na primer vnetje jajčnikov, čiščenje slepiča, čudne bolečine v področju trebuha ali pa so opravile splav. Te izbrani ginekolog kaj hitro napoti na nadaljnje diagnostične preiskave, tj. histeroskopijo in laparoskopijo, pove dr. Merlo. Med histeroskopijo zdravnik s pomočjo kamere skozi nožnico pogleda v votlino maternice, laparoskopija pa je metoda, s katero zdravnik pregleda notranjost trebušne votline. Tako zdravnik ugotovi, kakšno je stanje maternične votline, jajčnikov in jajcevodov, morebitne odkrite patologije operativno popravi. Če tudi po opravljeni histeroskopiji oz. laparoskopiji paru ne uspe zanositi, jima preostane le še OBMP.
Prav tako izbrani ginekolog postopa drugače, kadar na podlagi spermiograma ugotovi, da je vzrok neplodnosti pri moškem. V tem primeru mora par nemudoma poseči po OBMP. Podobno velja za pare, kjer je ženska starejša. »Če je ženska starejša, pogostokrat nimaš časa čakati na oplojevanje z biomedicinsko pomočjo, saj je rezultat teh postopkov po 40. letu bistveno slabši, velikokrat pa ženske pridejo po pomoč šele, ko se že bližajo 40. letu. Takrat se nam mudi in hitreje stopimo v akcijo z epruvetko,« razloži dr. Merlo.
Postopke OBMP ločimo na postopke znotrajtelesne oploditve ali IUI, pri katerih vnašamo semenčice v maternično votlino, in postopke zunajtelesne oploditve ali IVF, pri katerih jajčne celice s semenčicami združimo zunaj telesa ženske in nato v maternico prenesemo zarodke.
Postopek IUI (tj. intrauterina inseminacija) uporabljamo pri zdravljenju parov, kjer je pacientka mlajša, par pa pestijo težave, kot so nepojasnjena neplodnost, blaga oblika moške neplodnosti, motnje ovulacije ali neprimerna sluz v materničnem vratu. Sam postopek je podoben postopku, ki ga izbrani ginekolog izvaja pri metodi kontroliranih spolnih odnosov.
Z ultrazvokom se spremlja rast foliklov. Ko ti zrastejo do primerne velikosti, pacientka prejme injekcijo hCG-ja, ki sproži ovulacijo. V času ovulacije partner odda vzorce semena. Te embriolog v laboratoriju obdela. Semenčice loči od semenske tekočine in gibljive semenčice skoncentrira. Slednje potem prenesemo v maternično votlino. Uspešnost enega postopka IUI znaša približno 10 %, priporoča pa se opraviti tri postopke, preden se preide na postopek IVF, razloži prof. dr. Borut Kovačič, univ. dipl. biol., in doda: »Pri nepojasnjeni neplodnosti smo po naših statistikah izračunali, da je po treh postopkih inseminacije moč pričakovati celo 20-odstotno uspešnost.«
Če inseminacija ni uspešna ali ne pride v poštev, seme pa je dobro, se uporabi klasičen postopek IVF (tj. In Vitro Fertilization). Ta se prične z vsakodnevnimi injekcijami hormona hipofize, s katerimi spodbujamo jajčnike. Posledično se razvije več foliklov hkrati, kar pomeni, da hkrati dozori tudi več jajčnih celic. Ko folikli zrastejo do optimalne velikosti, prejme pacientka t. i. »stop injekcijo«, ki izzove ovulacijo. Naslednjega dne se opravi punkcija jajčnih celic, partner pa na ta dan odda seme. Slednjega embriolog v laboratoriju ustrezno pripravi. Sledi dodajanje kapljice pripravljenga semena jajčnim celicam, spermiji pa se potem sami prebijejo v jajčno celico in jo oplodijo. Embriolog nato v inkubatorju oskrbuje človeške zarodke od tri do pet dni. Ko je čas, izbere zarodek za prenos v maternico. Navadno izbere tistega z najvišjim implantacijskim potencialom.
V Sloveniji vračamo največ dva zarodka hkrati, raje pa enega, da ne pride do večplodne nosečnosti. Preostale zarodke embriolog zamrzne, da so ti na voljo za prenose v morebitnih kasnejših postopkih. Uspešnost metode IVF po enem ciklusu se giblje nekje med 25 in 30 %. Je pa treba vedeti, poudarja dr. Kovačič, da z enim podatkom težko realno opišemo uspešnost metode. »Uspešnost namreč zelo variira po različnih podskupinah pacientov.
Če neki center trdi, da je uspešnost njihovih postopkov 35-odstotna, lahko to marsikoga zavede. Ta podatek namreč zagotovo ne drži za par, v katerem je ženska stara okoli 40 let.« Starost ženske je namreč eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost postopka. »Do 36. leta je ta krivulja uspešnosti nekako enaka, po 36. letu pa se možnosti začno zmanjševati. Po 40. letu postane vsako leto izjemno pomembno, saj postanejo po 44. ali 45. letu, vsaj po naših izkušnjah, postopki s homologenimi spolnimi celicami ženske praktično neuspešni,« opozarja dr. Kovačič.
Kadar pa je kakovost semena nizka (npr. malo spermijev, slabo gibljivi spermiji, spermiji spremenjenih oblik ali celo odsotnost spermijev v izlivu in posledično uporaba spermijev, ki jih dobimo v testisu), pa embriolog v laboratoriju poseže po metodi ICSI (tj. intracitoplazmatska spermalna injekcija). Gre za poseg na jajčni celici, s katerim embriolog v vsako jajčno celico vstavi en spermij. Tako oplojene jajčne celice se potem oskrbujejo v inkubatorju od tri do pet dni, tako kot jajčne celice po klasičnem IVF-u. Uspešnost metode je primerljiva z uspešnostjo metode IVF, pojasni dr. Kovačič.
Dostopnost OBMP v Sloveniji je izjemno dobra, skoraj neprimerljiva z ostalimi evropskimi državami. Medtem ko v tujini zaradi visokih stroškov te postopke vse bolj reducirajo, še zlasti po 40. letu starosti ženske, ko uspešnost postopkov radikalno pade, pa pri nas država paru omogoča do šest brezplačnih postopkov OBMP do dopolnjenega 43. leta starosti ženske. Pri tem velja, da postopki z zamrznjenimi zarodki ne štejejo kot nov postopek. In če ženska zanosi, dobi še dodatne štiri brezplačne postopke. Pacientke so prav tako upravičene do bolniškega dopusta, in sicer po potrebi. Navadno pa ženske potrebujejo počitek v dnevih po punkciji jajčnih celic, še zlasti tiste, ki so jim izsesali večje število jajčnih celic.
Dejstvo je, da nas je narava pripravila za starševstvo od tistega trenutka dalje, ko smo spolno zreli. Mi pa, po besedah dr. Kovačiča, našo željo po starševstvu vse bolj premikamo v pozno reproduktivno obdobje, tj. v obdobje po 30. letu. Še več, ta povprečna starost, ko se pojavi želja po otroku, se vse bolj približuje 40. letu. To pa je problematično, saj po 40. letu starosti ženske uspešnost postopkov OBMP drastično pade.
Zato dr. Merlo svetuje, naj se pari, ki si načrtno prizadevajo imeti otroka, pa so neuspešni, po 35. letu starosti ženske čim prej odpravijo do izbranega ginekologa. Najkasneje pa naj pari to storijo do dopolnjenega 40. leta starosti ženske. Pri izbranem ginekologu naj bi pari dobili tudi prve informacije o zdravljenju neplodnosti. Je pa tako – biološka ura žal dela po svoje. In za uspešno reprodukcijo je ključnega pomena, da ima ženska čim mlajše jajčece, pove dr. Merlo. Zato parom polaga na srce, naj bodo samokritični, naj živijo zdravo in predvsem, naj o otrocih razmišljajo pravočasno. Medicina lahko stori marsikaj, a čudežev pač žal ne.
A Uspešnost metode IVF po enem ciklusu se giblje nekje med 25 in 30 %.
B Po 40. letu starosti ženske uspešnost postopkov OBMP drastično upade.
C Dostopnost OBMP v Sloveniji je izjemno dobra, skoraj neprimerljiva z ostalimi evropskimi državami.