Številne ženske se s folno kislino prvič srečajo, ko se podajo na pot zanositve. V vodi topen vitamin, znan pod oznako B9, je namreč eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zgodnje obdobje nosečnosti, ko se začneta oblikovati zarodkova hrbtenica in živčevje. Vendar folna kislina ni pridobitev novega tisočletja, odkrili so jo že v štiridesetih letih minulega stoletja. Za odkritje folne kisline je zaslužna zdravnica, ki se je odločila, da poišče vzrok za slabokrvnost indijskih žensk.

Avtorica: Nika Arsovski

Lucy Wills je začela raziskovati, zakaj toliko indijskih žensk, zaposlenih v tekstilni industriji, v času nosečnosti trpi za hudo slabokrvnostjo. S sodelavci je leta 1937 prišla do zanimivega spoznanja, saj se je izkazalo, da lahko snov iz kvasnega ekstrakta pomaga preprečevati in zdraviti makrocitno anemijo. To sestavino, folat, so sprva poimenovali kar Willsova snov, dandanes pa jo poznamo pod imenom folna kislina. Ime je dobila šele nekaj let po odkritju Willsove, ko so jo znanstveniki uspeli izolirati iz listov špinače. Zaradi najdbe v zelenjavi z zelenim listjem – latinski izraz za listje je folium – je dobila ime folna kislina. Na nekaterih področjih se je snovi oprijel izraz folat, ki obsega različne kemijsko sorodne snovi z aktivnostjo folne kisline.

Folate je mogoče najti v številnih živilih, ne le v špinači, in so pomemben del procesov, ki potekajo v našem telesu. Sodelujejo namreč pri nastanku novih celic in procesu celične delitve. Folna kislina je oksidirana oblika molekule, ki je v naravi ni mogoče najti, medtem ko jo v telo vnesemo le s prehranskimi dodatki. Naše telo namreč težje izkoristi zaužite folate, zato je prednost folne kisline prav v tem, da jo naš organizem lažje vsrka in prebavi. V kemiji je folna kislina znana kot C19H19N7O6. Folna kislina je v vodi topen vitamin iz skupine B. Ker je naše telo na dolgi rok ne more skladiščiti, je treba njene zaloge dnevno obnavljati.

Pomemben del tvorbe krvnih celic in njihovo delovanje

Folat igra pomembno vlogo pri tvorbi rdečih krvnih celic in skrbi za pravilno delovanje celic. Je bistvenega pomena pri tvorbi DNK in RNK, prav tako pa tudi pri celjenju ran in sestavi mišic. Uravnava raven izločanja homocisteina v telesu. Homocistein je spojina, ki lahko ob prekomernih vrednostih škoduje notranjim stenam krvnih žil in jih naredi ranljivejše za nabiranje oblog. Folna kislina tako igra pomembno vlogo pri zmanjševanju nevarnosti srčno-žilnih obolenj ter je pomembno orožje v boju proti možganski kapi. Raziskave so pokazale, da so bile ženske, ki so uporabljale vitamina B9 in B6 manj podvržene možnosti za nastanek infarkta. Folna kislina ščiti pred črevesnimi zajedavci in zastrupitvijo s hrano, dodajanje vitamina B9 pa je koristno pri zdravljenju protina in razdražljivega črevesja.

Po rezultatih nekaterih študij naj bi folna kislina zmanjšala tveganje za nastanek različnih vrst raka, kot so pljučni rak, rak na materničnem vratu, rak debelega črevesa in danke. Folna kislina naj bi bila po nekaterih študijah koristna tudi za zdravljenje depresije, saj so odkrili, da imajo ljudje, ki trpijo za depresijo, pogosto visoko raven homocisteina. Jemanje folne kisline ima vpliv tudi na zunanji videz posameznika. Po raziskavah sodeč lahko ob sočasni uporabi nekaterih kislin zavira sivenje las, obenem pa skrbi za zdrav videz kože.

Ključnega pomena v prvih tednih nosečnosti

Kljub številnim pozitivnim vplivom na naše telo pa je folna kislina najpomembnejša prav v prvem trimesečju nosečnosti, saj vpliva na oblikovanje zarodkove hrbtenice in živčevja. Raven folata v zgodnjih tednih nosečnosti namreč pade zaradi vse večjih potreb ploda. Potrebe po folni kislini v času nosečnosti narastejo kar za polovico – če so pred zanositvijo znašale 300 µg, v času nosečnosti narastejo na 600 µg. Strokovnjaki tako priporočajo uživanje folne kisline še pred nameravano zanositvijo, številne bodoče mamice pa jo uživajo kar vse do poroda. Folna kislina je dobrodošla tudi pri doječih materah, saj jo potrebujejo kar 500 µg na dan. V prvih tednih po zanositvi je zadostna količina folata nujna za pravilen razvoj možganov, hrbtenjače in lobanje. Pomanjkanje lahko privede do prirojene nepravilnosti nevralne cevi, kamor sodijo nepravilnosti možganskega tkiva, hrbtenjače in njihovih zaščitnih prevlek.

Najpogostejša napaka v razvoju nevralne cevi je imenovana spina bifida, ki prizadene vretenca, hrbtenjačo in hrbtenjačne ovojnice. Napaka se lahko odraža kot komaj vidna vdrtina na koži ali manjša nepravilnost vretenc, v najhujših primerih pa tudi kot popolno odprtje hrbteničnega kanala. Možgani in lobanja so sicer redkeje prizadeti. Po raziskavah sodeč se je pojav prirojenih nepravilnosti nevralne cevi vse od leta 1992, ko so odkrili vlogo folne kisline v zgodnji nosečnosti, zmanjšal. Poleg tega lahko pomanjkanje folne kisline prispeva k nastanku zajčje ustnice, zadosten vnos folata v zgodnji nosečnosti pa zmanjša tudi tveganje za nastanek srčno-žilnih okvar, nepravilnega oblikovnega razvoja udov in nepravilnosti urinalnega trakta.

Pomanjkanje folata opazno pri otrocih in najstnikih

Odrasel človek naj bi dnevno zaužil 200 µg folata, kar je mogoče doseči že s pestro in uravnoteženo prehrano. Po podatkih Nacionalnega portala o hrani in prehrani priporočeno dnevno količino zaužijete že z dvema špargljema ali dvema brstoma brstičnega ohrovta. Kljub temu pa ocene kažejo, da številni Slovenci zaužijejo prenizke količine folata, predvsem pri otrocih in najstnikih so zaznali kar za polovico manj vnosa folata od priporočenih količin. Čeprav je ozaveščenost o uživanju folata v času nosečnosti in dojenja vse višja, pa ga tudi ženske v rodni dobi še vedno zaužijejo premalo.

Poleg nosečnic, doječih mam in žensk, ki si želijo zanositi, pa se povečana potreba po folatu pojavi tudi ob dolgoročnem jemanju posameznih zdravil. Številni analgetiki, estrogeni in kontracepcijska sredstva lahko zmanjšajo absorpcijo folne kisline. In kakšne so posledice ob prenizkem vnosu folata? Pomanjkanje se kaže v povečani stopnji delitve rdečih in belih krvnih celic, pa tudi v megaloblastni anemiji, ki je posledica ovirane sinteze DNK v eritrocitih. V številnih državah nizek vnos folata med populacijo rešujejo tako, da žitarice in testenine že med proizvodnim procesom obogatijo s folno kislino.

Temna listnata zelenjava, pšenični kalčki …

Folat se v črevesju razgradi, v tankem črevesju pa se absorbira v kri. Iz obogatenih živil ali prehranskih dodatkov se v telesu zdravih ljudi absorbira 85 % čistega folata, iz neobogatenih pa približno 50 %. Najučinkovitejša je absorpcija folne kisline, ta je skoraj 90 %. Med živila z veliko vrednostjo folata uvrščamo vrste temne listnate zelenjave (ohrovt, blitva, špinača …), pa tudi paradižnik, fižol, grah, kumare, krompir in stročnice. Najdete jo v pomarančah, grozdju, jagodah, bananah, limonah in melonah. Posebej veliko folata najdete v pšeničnih kalčkih in soji. Dober naravni vir folata so tudi kruh in živila iz polnozrnate moke.

Med živalske izdelke, v katerih najdete folat, štejemo meso, jetra, mlečne izdelke in mleko ter jajca. Folate v omejenem obsegu proizvaja tudi črevesna flora, ki pa ne predstavlja pomembnega vira za pokrivanje prehranskih potreb človeka. Ker lahko s kuhanjem in drugimi postopki toplotne obdelave živil uničimo tudi do polovico folata v živilih, so prav prehranski dodatki zagotovilo, da je zaužijemo dovolj.

Odrasel človek naj bi dnevno zaužil 200 µg folata, kar je mogoče doseči že s pestro in uravnoteženo prehrano. Po podatkih Nacionalnega portala o hrani in prehrani priporočeno dnevno količino zaužijete že z dvema špargljema ali dvema brstoma brstičnega ohrovta. Kljub temu pa ocene kažejo, da številni Slovenci zaužijejo prenizke količine folata, predvsem pri otrocih in najstnikih so zaznali kar za polovico manj vnosa folata od priporočenih količin.

ABC

A Zaradi najdbe v zelenjavi z zelenim listjem je dobila ime folna kislina.

B Folna kislina je v vodi topen vitamin iz skupine B.

C Potreba po folni kislini v času nosečnosti naraste na 600 µg.