V Sloveniji velja Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni in imamo zagovornike, ki izpostavljajo, da se je varneje cepiti kot ne. Obstajajo pa tudi iniciative, ki opozarjajo na negativne posledice vnosa cepiv. V poplavi informacij je včasih breme o odločitvi težko, zato smo asist. mag. Marka Pokorna, dr. med., z Infekcijske klinike Kliničnega centra v Ljubljani prosili za nekaj pojasnil.

Zakaj je po vaše pomembno, da se obvezna cepljenja izvajajo? Nekateri namreč zagovarjajo naravni način življenja ter opozarjajo, da je cepljenje zarota farmacevtske industrije in je zelo škodljivo.

Infekcijske bolezni, pri katerih je cepljenje učinkovito, praviloma že naravno delujejo tako, da prebolela bolezen pušča imunost in da zbolimo le enkrat. S cepljenjem dosežemo imunost, kot da bi bolezen preboleli in na ta način preprečimo kasnejšo okužbo. Za večino bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, učinkovitega zdravljenja nimamo. Če bi s cepljenjem prenehali, bi se nekatere bolezni zagotovo zelo hitro spet pojavile. Ne vem, kaj pomeni naravni način življenja, ampak če to pomeni življenje na podeželju pred nekaj stoletji, potem prvega rojstnega dne v povprečju ne bi dočakal vsak četrti otrok. O zarotah ne bi izgubljal besed, cepiva, ki so trenutno v uporabi, so varna in učinkovita.

Postaviva se v vlogo staršev, ki berejo in poslušajo različne zgodbe o posledicah cepljenja. Nam lahko poveste, koliko otrok je dejansko imelo negativne posledice?

Podatki o cepljenju in neželenih učinkih se redno zbirajo in objavljajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V letu 2013 je bilo izdanih več kot 527 000 odmerkov cepiva, v 457 primerih cepljenja so bili opazovani neželeni učinki. V petletnem obdobju je bilo v Sloveniji izdanih nekaj več kot 3 milijone odmerkov cepiv, v nekaj manj kot 2000 primerih so bili prijavljeni neželeni učinki, med katerimi so bile daleč najpogostejše lokalne reakcije in povišana telesna temperatura, v 35 primerih je prišlo do krčev in v treh primerih za meningitis oz. nevritis ali encefalopatijo. Pri nobeni od cepljenih oseb ni bilo težke alergijske reakcije. To so vsi dogodki v časovni zvezi s cepljenjem, kar ne pomeni nujno, da je šlo tudi za vzročno zvezo. Od leta 2006 do leta 2011 je bilo vloženih osem zahtevkov za izplačilo škode po obveznem cepljenju in v enem primeru je bila osebi priznana in izplačana odškodnina.

Je po vaše to, da starši ne pustijo cepiti svojih otrok, sebično dejanje?

Nekatere nalezljive bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, se zdijo nekaj zelo oddaljenega. Primera davice pri nas nismo imeli od leta 1967. Zadnja epidemija otroške paralize je bila v letih 1956/57, takrat je zbolelo 384 oseb, 32 jih je umrlo. Tako je strah pred še tako redkimi neželenimi učinki večji od strahu pred boleznijo samo. Menim, da bi 5 odstotkov necepljenih, ki jih varuje cepljena večina pri določenih nalezljivih boleznih, moralo biti namenjenih najbolj ranljivim osebam, ki zaradi različnih medicinskih razlogov ne morejo oz. ne smejo biti cepljene.

Kaj bi se lahko zgodilo, če bi precepljenost padla denimo pod 50 odstotkov?

Če govorimo o boleznih, ki se prenašajo s človeka na človeka, bi brez dvoma zelo hitro imeli epidemijo. V primeru tetanusa, kjer cepljenje poleg osebne ne nudi kolektivne zaščite, pa je dovolj že poškodba ene necepljene osebe, ki ne poskrbi za ustrezno zaščito.

Ravno zdaj odmeva primer, ko je bila medicinska sestra na pediatrični kliniki dvakrat cepljena, vendar je vseeno zbolela za ošpicami. To pomeni, da cepljenje ni stoodstotno.

V raziskavah so ugotavljali, da po cepljenju z enim odmerkom cepiva proti ošpicam pride do imunskega odziva pri 95 odstotkih cepljenih, po drugem odmerku pa je takih 99 odstotkov. Zaščita, ki jo nudi cepljenje, z leti postopno nekoliko upada, koncentracija protiteles se zmanjšuje. Finski raziskovalci so ugotovili, da je dvajset let po cepljenju protitelesa proti ošpicam še vedno imelo 95 odstotkov cepljenih oseb, a so bile koncentracije protiteles v povprečju nižje kot takoj po cepljenju, še vedno pa so bile vrednosti v zaščitnem območju pri 88 odstotkih oseb.

V kakšnih primerih pa sicer obvezna cepljenja niso priporočljiva?

Cepljenje se ne izvede pri osebah, ki so imele po predhodnem cepljenju z istim cepivom hud neželen učinek ali alergijsko reakcijo. Pri osebah s težjimi motnjami imunskega sistema pa ne izvajamo cepljenj z živimi cepivi.

ABC

A Cepiva so varna in učinkovita.

B Neželeni učinki po cepljenju se spremljajo, večinoma gre za blage in prehodne težave.

C Edina človeška izkoreninjena bolezen so črne koze.