Si predstavljate, kako bi bilo, če bi zazvonil telefon, a ga ne bi slišali? Ali da bi kdo pozvonil na zvonec pred vhodnimi vrati, ne da bi to vedeli? Tisti, ki slišimo, si težko predstavljamo, s kakšnimi vsakodnevnimi težavami se srečujejo ljudje z okvaro sluha. Tehnični pripomočki, ki gluhim in naglušnim osebam pomagajo premagovati ovire v komunikaciji, so zanje nepogrešljivi.

Avtorica: Tanja Pihlar

Pestra ponudba tehničnih pripomočkov

Z razvojem tehnologije so se za osebe z okvaro sluha izboljšale tudi možnosti za komunikacijo in aktivno vključevanje v življenje družbe. Dandanes je ponudba tehničnih pripomočkov za osebe z okvaro sluha tudi na slovenskem trgu dokaj pestra, a dobaviteljev je še vedno zelo malo. Ti pripomočki so: FM-sistem, indukcijske zanke za televizijski sprejemnik, budilke z vibratorjem, elektronske varuške, videofoni, svetlobni hišni zvonci, telefoni z ojačevalcem, vibracijske zapestne ure, če omenimo le nekatere.

FM-sistem, ki omogoča boljše poslušanje sogovornika, je neprecenljive vrednosti pri pouku in študiju na univerzi, pri sporazumevanju na delovnem mestu, obisku sestankov, seminarjev … Sestavljata ga mikrofon oz. oddajnik in sprejemnik: poenostavljeno rečeno deluje tako, da se zvok preko mikrofona na oddajniku, ki ga ima nameščenega govorec, preko sprejemnika neposredno prenaša v slušni aparat naglušne osebe, ki nosi sprejemnik in ima vključeno funkcijo T na slušnem aparatu. Poleg tega FM-sistem vidno zmanjšuje hrup iz ozadja in negativni vpliv odboja. Z dodatno opremo omogoča tudi bolj kakovostno poslušanje televizije in radia, nekateri modeli pa olajšajo tudi pogovor preko mobilnega telefona.

Zelo uporabni so tudi stacionarni telefoni z vgrajenim ojačevalnikom. Na zvonjenje opozarja zelo močna svetloba, imajo pa tudi velike tipke, ki so lahko osvetljene.

Na voljo so tudi različne izvedbe budilk, ki nas prebudijo bodisi z zelo močnim zvonjenjem, vibriranjem, s svetlobo ali s kombinacijo teh načinov.

Za mlade gluhe in naglušne mamice je nepogrešljiva elektronska varuška, saj omogoča, da slišijo svojega otroka, ko so v drugem prostoru. Na njegov jok opozarja z vibriranjem ali močnimi svetlobnimi bliski.

V okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani deluje Center možnosti – tehnično informacijska pisarna, v kateri si je mogoče določene tehnične pripomočke ogledati in jih preizkusiti (nakup je mogoč le pri dobaviteljih). V njej vam bo strokovnjak svetoval glede tega, kateri so za vaše potrebe in stopnjo okvare sluha najprimernejši. Lahko jih boste tudi preizkusili, kar vam bo močno olajšalo odločitev pri končnem nakupu, saj zanje pri ponudnikih ni preizkusnega obdobja. O nakupu velja dobro razmisliti, ker ste do naslednjega upravičeni šele po izteku dobe trajanja pripomočka. Prav tako ne kupujte ničesar, česar zares ne potrebujete. Center možnosti pripravlja tudi informativna predavanja o tehničnih pripomočkih v lokalnih društvih, knjižnicah, domovih upokojencev, dnevnih centrih, kjer jih upravičenci lahko preizkusijo in si jih v društvih tudi izposodijo na reverz.

Uveljavljanje pravice do tehničnih pripomočkov

Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki je bil sprejet leta 2010 in se je začel izvajati oktobra leta 2014 s Pravilnikom o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, imajo upravičenci – gluhe, naglušne, gluhoslepe, slepe in slabovidne osebe – pravico do uveljavitve subvencije za nakup tehničnih pripomočkov. Stopnja okvare, ki je potrebna za pridobitev posameznega pripomočka, je navedena med pogoji. Država pripomočke s seznama sofinancira v višini 85 do 100 odstotkov; do polnega sofinanciranja so upravičene socialno ogrožene osebe, kot so prejemniki socialne pomoči.

Za pridobitev tehničnega pripomočka morajo upravičenci izpolniti vlogo, ki jo dobijo na upravni enoti v kraju prebivališča; ta zatem izda odločbo in vrednotnico. Za tiste, ki so dražji od 500 evrov, je treba pridobiti mnenje izvedenca, ki ugotovi, ali je upravičenec sposoben tehnični pripomoček sam uporabljati in ali mu bo bistveno olajšal komunikacijo. Z eno odločbo je mogoče pridobiti več tehničnih pripomočkov, za vsak tehnični pripomoček upravna enota izda posamezno vrednotnico. Če se upravičenec odloči za dražjo izvedbo, razliko krije sam, če pa je cena tehničnega pripomočka nižja od vrednosti, označene na vrednotnici, država še vedno krije le 85 odstotkov vrednosti. Trajnostna doba tehničnih pripomočkov je 5, 6 ali 10 let. Po preteku te dobe lahko upravičenec uveljavi pravico za isti tehnični pripomoček.

Kot je opozoril Adem Jahjefendić, strokovni sodelavec Centra možnosti, so do subvencije upravičene le osebe s težko izgubo sluha, in sicer najmanj 80 odstotkov po Fowlerju. Osebe po 15. letu starosti, ki imajo nižjo stopnjo okvare, so z izgubo sluha na meji ali pa je ta na eni strani močnejša in na drugi lažja, morajo pripomočke še vedno v celoti kriti same, čeprav jih potrebujejo.

Po podatkih iz začetka lanskega leta so se uporabniki najpogosteje odločali za nakup tehničnih pripomočkov za video komunikacijo, kot so mobilni telefon, tablični in prenosni osebni računalnik. Vendar te država sofinancira le tistim, ki imajo več kot 95-odstotno okvaro sluha po Fowlerju ter odločbo, da so uporabniki slovenskega znakovnega jezika. Jahjefendić meni, da bi bilo treba na seznam subvencioniranih tehničnih pripomočkov uvrstiti tudi naprave, ki opozarjajo na nevarnost, kot so naprave za javljanje dima, požara in izliva vode, ter napravo za zaznavanje ogljikovega monoksida.

Povedal je tudi, da še vedno veliko ljudi ne pozna tehničnih pripomočkov, niti niso seznanjeni s tem, da je s pomočjo slušne indukcijske zanke in funkcije T na slušnem aparatu mogoče bolj kakovostno razumeti govor na televiziji, poslušati radio … Za osebe s slušnim aparatom je eden največjih problemov poslušanje pogovornih oddaj po radiu in televiziji, ki so opremljene z zvočno podlago, saj je zanje zelo moteča in onemogoča razumevanje govora. Zato je v okviru mednarodnega dneva ozaveščanja o hrupu, ki ga obeležujemo konec aprila, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije na televizijske in radijske hiše naslovila poziv, naj naredijo medije dostopne tudi zanje.

Junij 2016