»Oh, spet mi teče iz nosu!« – vzklik, ki ga sploh v hladnejših mesecih, ko je zamašen nos naš pogosti neljubi spremljevalec, neštetokrat slišimo. Žal pa zamašen nos ni le zimska nadloga – lahko je posledica različnih alergij v vseh letnih časih, vzroke zanj lahko najdemo tudi v okolju ali jih pripišemo sami sebi. Kakšni vse so vzroki za zamašen nos in izcedek iz nosu ter kako se soočamo z njimi, preberite v nadaljevanju.
Najbrž ni treba prav posebej razlagati, kaj pomeni zamašen nos – nosnice so polne izcedka bele, rumenkaste ali zelenkaste barve, ki lahko zateka v grlo, dihanje skozi nos je oteženo, pridružijo se lahko bolečine v sinusih, pa tudi oteženo požiranje in težave z vonjanjem ali spremembe okusa … Prav nič kaj prijetno.
Preberite tudi prispevek: Kronično zamašen nos
Ko govorimo o zamašenem nosu, imamo običajno v mislih zatekla ali nabrekla nosna tkiva in tkiva v okolici skupaj s krvnimi žilami, ki nabreknejo in otežujejo dihanje. V veliki večini primerov gre za neprijetnost, ki otežuje delovanje človeka, kot pri vsaki drugi stvari pa se lahko stanje zakomplicira, a več o tem v nadaljevanju.
Zamašen nos je simptom palete različnih bolezni in stanj, od respiratornih obolenj, raznih alergij, vnetij sinusov do izpostavljenosti okolijskim dejavnikom, kot sta onesnaženost in kajenje, pa zloraba alkohola do anatomskih anomalij in posebnosti, kot je denimo deviacija septuma v nosu. Pobliže si poglejmo nekaj najpogostejših.
Med najpogostejšimi vzroki za zamašen nos se zagotovo pogosto znajdejo virusna prehladna obolenja, okužba s covidom-19, gripa itd., lahko pa je tudi posledica bakterijskih okužb ali gliv.
Seveda vsako respiratorno obolenje poteka malce drugače – pri virusnih okužbah in prehladu je običajno potek bolezni blažji in okrevanje hitrejše (pa tudi sam pojav simptomov je počasnejši), medtem ko se simptomi pri gripi pojavijo bliskovito, sama bolezen pa ima že pregovorno težji potek z bolečinami v mišicah itd.
Simptomi | PREHLAD | GRIPA |
Vročina | redko | visoka, nad 38 stopinj Celzija, več dni |
Glavobol | redko | močan |
Bolečine po telesu | blage | ponavadi srednje močne |
Utrujenost, šibkost | srednje močno | trajajo 2-3 tedne |
Izčrpanost | nikoli | v zgodnji fazi in huda |
Poln nos | pogosto | redko |
Kihanje | ponavadi | redko |
Bolečine v žrelu | pogosto | redko |
Kašelj | prisoten | prisoten |
Komplikacije | vnetje sinusov ali ušes | bronhitis, pljučnica |
Preventiva | nobene | sezonsko cepljenje, protivirusna zdravila |
Zdravljenje | občasno zmanjševanje kliničnih znakov | protivirusna zdravila, podporno zdravljenje |
vir: ABCzdravja
Poglavje zase je okužba z virusom SARS-CoV-2, ki se je izkazal za bolezen tisočerih obrazov, pri kateri je potek precej odvisen od posameznika. Pri vseh se med simptomi znajdejo lahko tudi kašelj, kihanje, povišana telesna temperatura, boleče grlo in utrujenost, pri covidu-19 pa še cela vrsta simptomov, začenši z izgubo vonja in okusa.
Običajno naj bi se stanje ob respiratornih obolenjih izboljšalo v nekaj dneh pri blažjem prehladu, pri gripi in težjih oblikah od 10 do14 dni. Nekateri kadilci gotovo vedo povedati, da pri njih okrevanje traja še kak dan dlje. Običajno si lahko pomagamo in blažimo simptome sami s spodaj naštetimi idejami, ki pomagajo pri mehčanju nosnega izločka, čiščenju in blaženju nosnih poti itd.
Pomagajo nam lahko tudi vlažilci zraka po stanovanju in celo dvignjen vzglavnik med spanjem, da izločki odtekajo navzdol. Seveda je tu še jemanje protivnetnih zdravil, ki so na voljo brez recepta (paracetamol, ibuprofen) ter uporaba nosnih kapljic – opozorimo le, da jih velja uporabljati v skladu z navodili, običajno ne več kot tri dni, saj v nasprotnem primeru lahko stanje še poslabšamo. Če gre za bakterijsko okužbo, nam bo zdravnik verjetno predpisal tudi antibiotike.
V primeru, da težave spremljajo več dni trajajoča visoka vročina, kratka sapa in piskajoče dihanje, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika. Tudi v primeru, ko zamašen nos traja več kot dva tedna, mu je treba posvetiti posebno pozornost.
Včasih respiratorne okužbe z virusi in bakterijami lahko preidejo iz nedolžnega prehlada ali blažje gripe v nič kaj prijeten akutni sinusitis, ki je sicer lahko tudi posledica alergij, anatomskih posebnosti (npr. polipi ali septum), pa tudi različnih bolezni (okužba z virusom HIV, cistična fibroza) ali izpostavljenosti dimu itd. Sinusitisu so sicer bolj podvrženi bolniki z astmo in alergijami, kadilci itd., prizadene pa lahko vsakogar.
Sinusitis označuje vnetje in zatečenost sinusov oz. obnosnih votlin. Bolnik ima lahko občutek popolne zapore nosu, težave z dihanjem, iz zamašenega nosu se cedi zelenkast ali rumenkast izcedek, ki lahko zateka tudi v grlo, pojavijo se bolečine v predelu sinusov, senc in čela, hudi glavoboli in bolečine v predelu obraza, ki je lahko občutljivo na dotik.
Eden od znakov sinusitisa je tudi halitoza oz. neprijeten ustni zadah, lahko pride tudi do spremenjenega okusa in kašlja ter vsesplošne utrujenosti.
Preberite tudi prispevek: Zadah iz ust: Prepoznajte in odpravite vzroke
Sinusitis naj bi izzvenel v desetih dnevih, sami si lahko pomagamo s kapljicami za nos, izpiranjem nosu s fiziološko raztopino, inhalacijami, uživanjem zadostne količine tekočin, zdravnik pa nam lahko predpiše tudi steroidna pršila ali antibiotike v primeru bakterijske okužbe.
Preberite tudi prispevek: Rinosinusitis
Če po sedmih dneh ni nikakršnega izboljšanja, če je prisotna visoka vročina, morda celo težave z vidom, zmedenost in otrdelost vratu, pa nujno čim prej k zdravniku. Sinusitis namreč lahko v redkih primerih privede do komplikacij, kot je meningitis, ter težav z vidom, če se okužba razširi na oko.
Preberite tudi prispevek: Meningitis
Da bi se izognili respiratornim okužbam, pazimo na higieno in upoštevajmo »poštevanko«, ki nas jo je epidemija covida-19 naučila na pamet: temeljito umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask po potrebi ter izogibanje neprezračenim zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi.
Eden od krivcev za zamašen nos ali za izcedek iz nosu so lahko tudi alergije, pri katerih je zamašen nos pravzaprav eden najopaznejših in najpogostejših simptomov, v kombinaciji z zatekanjem nosnega izločka v grlo, ki je lahko povsem neopazno, lahko pa povzroči občutek tujka v grlu in razdraženost grla.
Ko telo pride v stik z alergenom, začne tvoriti protitelesa, težave pa se raztezajo vse od blagih, med katere sodi tudi (nenevaren, a neprijeten) zamašen nos in/ali izcedek iz nosu, do življenjsko ogrožajočih stanj, kot je anafilaksa.
Preberite tudi prispevek: Kako lahko pomagam pri anafilaksiji
Odvisno od vzroka alergij so spremljajoči simptomi poleg zamašenega nosu lahko še kihanje, rdeče, srbeče ali zatečene oči, pritisk v sinusih itd.; prehranske alergije lahko povzročijo tudi zatekanje jezika in anafilakso, ravno kakor tudi alergije na določene snovi, ki lahko povzročijo tudi izpuščaje, zatekanje obraza itd.
Preberite tudi prispevek: Anafilaktični šok
Bolje kot le zamahniti z roko, češ, tako pač je, se je čim prej lotiti zdravljenja alergij, saj so raziskave pokazale, da dlje kot odlašamo z njim, težji so sčasoma lahko simptomi.
Poleg izpiranja nosu s fiziološko raztopino, uživanja dovolj tekočine ter uporabe antihistaminikov v obliki tablet ali nosnih pršil se težavam v predelu nosu najbolj smotrno izognemo tako, da odstranimo alergene, ki nam povzročajo težave – v času cvetenja lahko (kljub morda čudnim pogledom) zunaj nosimo masko, ki bo vsaj malo prestregla pelod; če smo alergični na živalsko dlako, si (če se živalim ne moremo izogniti) po stiku dobro umijemo roke in zamenjamo oblačila itd. Pomaga tudi, če vodimo dnevnik alergenov in svojih reakcij nanje.
Eden od vzrokov za neprestano zamašen nos je lahko tudi sindrom Churg-Straussove, ena od oblik vaskulitisa, pri katerem pride do vnetja žil, značilno je tudi povišano število eozinofilcev v krvi. Gre za še relativno neraziskan in ne popolnoma jasen sindrom, ki je verjetno posledica skupka genetičnih in okolijskih dejavnikov, ga pa poleg zamašenega nosu pogosto spremljajo tudi astma, vneti sinusi, alergije, izpuščaji in celo otrplost rok ali nog. Čeprav zdravila zanj še ni, ga je ob zgodnjem odkrivanju mogoče uspešno nadzorovati, običajno s pomočjo steroidnih zdravil in imunosupresivov.
Kot smo zapisali na začetku, so lahko vzroki za zamašen nos številni – od bolezenskih do okolijskih. Pogledali smo si nekaj najpogostejših ali najznačilnejših, med vzroke za zamašen nos pa lahko prištejemo tudi presuh zrak, izpostavljenost kajenju, onesnaženosti in raznim kemikalijam; anatomske posebnosti, kot so npr. nosni polipi, deviacija nosnega septuma in benigni tumorji; različne bolezni, kot npr. GERB oz. gastroezofagealna refluksna bolezen, težave s ščitnico in spalna apneja; razni tujki v nosu; pa tudi samo naše obnašanje – v ta predalček sodijo npr. zloraba pršil za nos, kajenje in zloraba alkohola. Zanimivo lahko zamašen nos povzročijo celo hormonske spremembe, ki so najpogostejše v prvem trimesečju nosečnosti in vplivajo na nosne membrane, ki lahko zatečejo ali pa se izsušijo.
Vsekakor vam želimo, da bi vas zamašen nos čim manjkrat obiskal in da bi svež zrak dihali s polnimi pljuči – in s čistimi nosnimi potmi.
A Na zamašen nos vplivajo nabrekla, zatekla tkiva v nosu in okolici.
B Vzroki za zamašen nos so lahko bolezenski, okolijski, genetski ali pa so posledica obnašanja.
C Zdravljenje zamašenega nosu je običajno vezano na njegov osnovni vzrok.