Vsak drugi torek v mesecu maju obeležujemo evropski dan ozaveščanja o možganski kapi, letos je bil to 11. maj. Ob tej priložnosti je Društvo za zdravje srca in ožilja z namenom ozaveščanja javnosti pripravilo novinarski dogodek. Na njem so spregovorili prim. Matija Cevc, dr. med., iz KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana, in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Štefan Mally, dr. med., spec. urg. med., iz Nujne medicinske pomoči, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Mateja Verdinek, dr. med., specialistka interne medicine, iz Splošne bolnišnice Jesenice, dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog, iz Nevrološke klinike, UKC Ljubljana, in doc. dr. Nika Goljar, dr. med., z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča.

Avtorica: Adrijana Gaber

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas, so povedali na omenjenem dogodku. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot deset dnevno. Približno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. 40 % bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave, 15–30 % pa hujše težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih dejavnosti.

Kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo rezultati zdravljenja čim boljši in tudi rehabilitacijska pomoč pravočasna in ustrezna?, so vprašanja, na katera so odgovarjali govorci.

Prim. Matija Cevc je za začetek povedal, da je najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: »Brez kajenja, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontroliranje krvnega tlaka, krvnih maščob in krvnega sladkorja ter srčnega utripa.«

Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, je še povedal dr. Cevc, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. »Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Možgansko kap moramo hitro prepoznati. Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.«

Še vedno možne izboljšave in optimizacija

Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil v možganih. Štefan Mally, dr. med., spec. urg. med., je povedal, da je pravočasnih urgentnih prevozov z reševalnimi vozili izvedenih v manj kot v polovici primerov.

»Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranje nujne medicinske pomoči, začetna terenska oskrba bolnika in urgentni transport ter bolnišnična obravnava in zdravljenje. Pri vsakem od njih so mogoče izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva člena verige. Prepogosto ugotavljamo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali pa odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika. Večja ozaveščenost o znakih možganske kapi in nemuden klic na številko 112 sta izrednega pomena za uspešno zdravljenje,« je poudaril dr. Mally.

Ali se je čas nujnih intervencij kaj podaljšal v času epidemije covida-19? Na splošno se je dostopni čas nujnih intervencij zaradi priprave reševalnih vozil in oblačenja osebne varovalne opreme pri bolnikih s sumom na okužbo covid za nekaj minut podaljšal, zaradi varnosti osebja helikopterskih ekip nujne medicinske pomoči pa tudi ni mogoč prevoz covidno okuženih bolnikov s helikopterjem. Pri bolnikih z možgansko kapjo v večini primerov ni suma na hkratno covidno okužbo, zato se intervencije izvajajo brez pomembnih odstopanj kot pred pandemijo.

Kako se začne obravnava možganske kapi?

Mateja Verdinek, dr. med.: »Obravnava se v urgentni internistični ambulanti začne s klicem s terena, da peljejo bolnika z nevrološkim izpadom. V tem času je treba pridobiti čim več podatkov, predvsem pa je pomemben čas nastanka in pridružene bolezni ter morebitno jemanje zdravil. Zelo pomemben izvor podatkov so poročanja očividcev, svojcev. Po prihodu v ambulanto se bolniku izmerijo vitalni kazalci, nastavi venski kanal, odvzame kri za preiskave, nato gre na slikanje CT.« Praviloma se odločijo za slikanje možganov in možganskega žilja. Slike nato pošljejo po sistemu TeleKap v UKC Ljubljana, na Nevrološko kliniko, hkrati jih prejme v odčitek specialist radiolog. Na osnovi pridobljenih podatkov bolnika prek kamere pregleda nevrolog, oceni težo prizadetosti, nato, če ni zadržkov, odredi topljenje strdkov (trombolizo) ali se odloči za premestitev na nevrološko kliniko, kjer lahko nekatere strdke tudi mehansko odstranijo. Zdravljenje s trombolizo se začne takoj.

Kot je povedala dr. Verdinek, bolnike, ki imajo na posnetkih CT že vidne posledice kapi, sprejmejo na oddelek za čim bolj zgodnjo rehabilitacijo in uvedbo zdravljenja, s katerim poskušajo preprečiti ponovne dogodke. Dr. Verdinek je še pojasnila, da se za zdravljenje s topljenjem strdka lahko odločijo v času štirih ur in pol. »Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve.« Dostopnost do naprednejših slikovnih metod bi omogočila podaljšanje tega časovnega okna do devet ur, vendar take diagnostike v večini splošnih bolnišnic ni na voljo.

Sistem TeleKap

Nevrološka klinika v Ljubljani se v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo vključuje na sekundarni ravni za osrednjo Slovenijo, na terciarni ravni pa za celotno državo. Hkrati je pri njih vzpostavljen center mreže TeleKap, v katero so zajete vse splošne bolnišnice v državi. Dr. Matija Zupan je pojasnil način delovanja telemedicine, tudi v času epidemije. »S pomočjo telemedicine že od leta 2014 obravnavamo bolnike z možgansko kapjo brez nujne neposredne prisotnosti nevrologa. V zaostrenih pandemičnih razmerah zagotavljamo nemoteno oskrbo tudi najzahtevnejšim bolnikom z možgansko kapjo.

Pandemija je sicer privedla do podaljšanja časa obravnave bolnikov zaradi nujnega upoštevanja zaščitnih ukrepov. V prvem pandemičnem valu smo opažali manj obravnavanih bolnikov, od lanskega poletja dalje pa je njihovo število podobno tistemu pred pandemijo. Bolniki, ki ob covidu-19 utrpijo možgansko kap, imajo največkrat pridružena številna obolenja oziroma prisotne dejavnike tveganja za možgansko-žilne bolezni. Možen, a zelo redek pojav krvnih strdkov po cepljenju proti covidu-19 na neobičajnih mestih, kot so možganske vene in venski sinusi, je zelo vznemiril javnost. Doslej takšnega zapleta na nevrološki kliniki še nismo obravnavali. Ocenjujejo, da je tveganje za možgansko kap ob prebolevanju covida-19 pomembno večje kot po cepljenju,« je še poudaril dr. Zupan.

Dobra rehabilitacija – boljši izidi zdravljenja

Doc. dr. Nika Goljar, dr. med., je povedala, da se rehabilitacijski postopki izvajajo v akutni bolnišnici, na oddelkih za podaljšano bolnišnično zdravljenje, na rehabilitacijskih oddelkih, v ambulantnih rehabilitacijskih službah, patronažni službi in povsod drugod, kjer obravnavajo bolnike po možganski kapi. Žal zmogljivosti teh služb v slovenskem prostoru niso zadostne in številni bolniki po preboleli možganski kapi so imeli pomanjkljivo rehabilitacijo že pred pandemijo covida-19.

»V času pandemije je dostop do rehabilitacijske oskrbe povsod po svetu pomembno zmanjšan, podaljšujejo se čakalne dobe na obravnavo in urniki terapij, povečujejo se obremenitve svojcev bolnikov,« je dejala dr. Goljar in zagotovila, da v Sloveniji skušajo rehabilitacijske storitve kar se da nemoteno izvajati. Ob številnih zahtevah, povezanih s preprečevanjem širjenja okužb, so rehabilitacijske obravnave usmerjene predvsem v doseganje specifičnih rehabilitacijskih ciljev. Kljub nekoliko krajšim rehabilitacijskim obravnavam pa po besedah dr. Goljar dosegajo primerljive izide rehabilitacije. Po dogovorih z ZZZS postopno ustvarjajo tudi pogoje za telerehabilitacijske storitve.

GROM

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:

G – govor (prizadet govor)

R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112)

Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu lahko pripomorejo tudi delavnice o možganski kapi, ki jih Društvo za zdravje srca in ožilja organizira za dijake na slovenskih srednjih šolah. Društvo ponovno poziva šole, da se obrnejo nanje, ko bodo želele, da izvedejo delavnico tudi pri njih.

ABC

A Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja.

B Čas od nastanka znakov kapi do zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov naj bo čim krajši.

C Tveganje za možgansko kap ob prebolevanju covida-19 je pomembno večje kot po cepljenju.