»Brez vsakega upanja! Ni zdravljenja!« To so besede, ki so jih nekoč (ne tako daleč nazaj) slišali starši otrok z avtizmom od svojih zdravnikov, ki so otroku postavili diagnozo, žal pa tudi danes še mnogi starši slišijo podobne izjave. Vendar avtizem ni več bolezen brez upanja! Zahvaljujoč drastičnim prodorom biomedicinskih načinov zdravljenj si je velika večina avtističnih otrok opomogla in dosegla pozitivne rezultate v svojem razvoju. Nekateri otroci, nad katerimi je medicina sprva dvignila roke, so celo ozdraveli!

Avtorica: Saša V.

 

O bolezni

Avtizem je zelo skrivnostna razvojna motnja, o kateri se ve zelo malo, o njej pa se več govori v zadnjih letih. Razvidna je predvsem v neverbalni in verbalni komunikaciji in socialnem razvoju. To ni umska bolezen in tudi ne posledica travme, ki bi jo doživel otrok, ampak gre za biološko nevrološko motnjo. Otroci z avtizmom oziroma spektrom avtističnih motenj se s to boleznijo rodijo. Pravzaprav na svet prinesejo možnosti zanjo. Lahko se pojavi v vseh družinah ne glede na socialni status ali izobrazbo. Po svetu potekajo raziskave, ki kot enega od možnih vzrokov navajajo zastrupitev organizma s težkimi kovinami. Veliko je polemik o cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki bi lahko povzročilo zastrupitev otroka.

Simptome lahko omilimo s pravočasno zgodnjo diagnozo. Tipičnih znakov za avtizem poznamo okoli 40. Med seboj se različno kombinirajo, izginjajo, se ponavljajo ali se pokažejo popolnoma novi. Avtizem zajema zelo širok spekter motenj. Simptome je leta 1978 povezala in dopolnila NSAC (National Society for Autistic Children):

• težave pri druženju z vrstniki,
• delujejo kot gluhi otroci,
• motorično se zdi normalen (hitri in spretni gibi),
• odklanja učenje,
• ne boji se realnih nevarnosti,
• svoje potrebe izraža s kretnjami,
• neprimerno se smeji ali hihita,
• ne mara nežnosti,
• značilna je fizična hiperaktivnost,
• ne kontaktira s pogledom (pomanjkljiv očesni kontakt ali pa ga sploh ni),
• neprimerno držanje predmetov,
• vztrajanje v nesmiselni ali brezciljni igri,
• podira predmete,
• zamaknjen v svoj svet.

 

Avtizem lahko zdravimo!

Simptome lahko omilimo s pravočasno oziroma zgodnjo diagnozo. Gibanje DAN (Defeat Autism Now!) ali v prevodu »Sedaj premagajmo avtizem!« je eno najuspešnejših načinov zdravljenja avtističnih otrok, ki kaže zelo spodbudne rezultate: od okrevanj in izboljšav do popolnih ozdravitev!

 

Pred izvajanjem te ali katerekoli druge terapije je treba narediti več preiskav (preiskavo urina, krvne preiskave, preiskavo blata ter analizo las), ki natančno pokažejo, kaj otroku v organizmu dejansko primanjkuje (kateri vitamini in minerali ter v kolikšni količini) oziroma kaj mora ven iz organizma (pri zastrupitvah). Takšne preiskave je mogoče narediti tudi v Italiji (DAN-zdravnik dr. Verzella) ali v Beogradu, Srbiji (DAN-zdravnici dr. Selaković in dr. Molnar), izvide pa je treba poslati v Združene države Amerike, od koder nato pošljejo natančen popis potreb otrokovega organizma ter predlagajo najprimernejšo terapijo oziroma zdravljenje za posameznega avtističnega otroka z biološko čistimi preparati in dodatki.

Takšno zdravljenje pri nas še ni niti sprejeto in uvedeno niti znanstveno dokazano, vendar tudi nekateri naši otroci s pomočjo teh terapij dosegajo vidne rezultate. Pomoč avtističnim otrokom v Sloveniji je zaenkrat omejena zgolj na specialne vaje z otrokom, ki pa tudi niso dosegljive vsem otrokom v meri, kot bi bilo potrebno (35–40 ur tedensko po terapiji ABA – Applied Behavior Analysis). Pri težjih oblikah, kjer otrok ni sposoben slediti ABA metodi, se poskuša z laboratorijskimi preiskavami in pod zdravniškim nadzorom najprej ugotoviti biološko disfunkcijo, ki se kaže z določenimi težkimi avtističnimi znaki.

 

Nino

Dušan in Breda Lenič sta se dvajset let trudila za otroka. Ko se jima je končno rodil Nino, sta bila presrečna. Pri enem letu je že znal poklicati mamo. Nato pa se je vse spremenilo. Mama pravi, se je to zgodilo takoj po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Nino je postajal agresiven, celo avtoagresiven. Imel je hude težave z zaprtjem, tudi spal ni več. Starša sta slutila, da je z njim nekaj hudo narobe. Še bolj ju je zaskrbelo, ko je  Bredina znanka ob nekem obisku med opazovanjem kot iz topa ustrelila, da ima njen otrok, ki je označen za avtista, popolnoma enako obnašanje kot Nino.

Začela sta obiskovati zdravnike. Ti so Ninu pripisovali vse drugo, samo avtizma ne. Dobival je različna zdravila, ki pa seveda niso nič pomagala. Končno sta sklenila, da bosta za mnenje povprašala še v tujini. Izpolnila sta vprašalnik, ga poslala v Kalifornijo na inštitut, ki se ukvarja z raziskovanjem avtizma (ARI – Autism Research Institute) in tam so pri Ninovih 2,5 letih potrdili, da je avtist. Nato se je motnja samo še stopnjevala. Pomoč sta poiskala pri tujih zdravnikih in zahvaljujoč dietni prehrani in razstrupljanju telesa je Ninovo zdravstveno stanje sedaj, ko ima 6 let, bistveno spodbudnejše. Prehrana temelji na živilih brez glutena in brez kazeina.

 

Gospa Breda pravi: »Odkar se zdravimo po tej metodi in so bile narejene laboratorijske preiskave in predpisana njemu lastna terapija, je začel normalno odvajati, agresije ni več in ponoči normalno spimo. Torej, ko smo ugotovili izvor njegovih zdravstvenih težav – če omenim samo presnovne motnje – in ga začeli ustrezno zdraviti, se je njegova presnova uredila. Dieta brez glutena (sestavina v pšenici, ječmenu, ovsu, rži) in kazeina (sestavina v mleku in mlečnih izdelkih) je prinesla drastično izboljšanje.

Omeniti moram tudi to, da vse preiskave opravljamo v tujih referenčnih laboratorijih in jih plačujejo sami, enako tudi vse dodatke in zdravila, ki jih predpiše zdravnik, ki spremlja otroka. In tudi ta je iz tujine. Na mesec dobimo 180 evrov pomoči za varstvo in nego otroka. Dve zdravili od 10, ki jih mora Nino uživati, staneta 170 evrov mesečno. Obiskuje reden vrtec, to pa predvsem zato, ker sva se z možem uprla predlogu zdravnikov in psihologinje, da bi ga dala v razvojni vrtec. Letošnje leto še ne bo šel v šolo, želiva si, da bi obiskoval običajno osnovno šolo in ne šole s prilagojenim programom, saj je Nino zelo bister otrok. Vešč je uporabe računalnika, obvlada igranje računalniških igric, zelo rad se igra z didaktičnimi igračami. Rad posluša tudi glasbo, predvsem slovenske izvajalce.«

 

Gospa Breda ni zaposlena, saj se je popolnoma posvetila skrbi za otroka, zaposlen je samo mož. Je tudi zavzeta voditeljica društva za avtizem DAN iz Radovljice, ki je del društva za avtizem DAN. Društvo iz Radovljice združuje preko 100 članov, od tega 21 otrok in oseb z avtizmom, ki si med seboj pomagajo z nasveti, z izmenjavo receptov za pripravo dietne prehrane ter izmenjavo izkušenj za delo z avtističnim otrokom. Ker so za prava zdravila potrebna precejšnja sredstva, so veseli vsakršne materialne pomoči.

 

Zanimivost

V Sloveniji je še vedno prisotna precejšnja nepoučenost o avtizmu. Pogosto se zgodi, da se ljudje na ulici ustavijo, se smejijo in komentirajo Ninovo kričanje, ki je njegova reakcija na stvari, ki so mu tuje. Menijo, da je nevzgojen in razvajen in izsiljuje starše. Vendar to ni res. Takšen pač je. Zato je zelo pomembno izobraževanje širše javnosti o tej duševni motnji.

 

Zanimivost

Otroci z avtizmom imajo širok razpon IQ. Nekateri so pravi geniji na posameznih področjih.

 

 

Za vse, ki bi radi zvedeli več o avtizmu ali pomagali:

Društvo za avtizem DAN Radovljica

Kropa 111/A

4245 KROPA

 

TRR: SI56 9067 2000 0434 621 – odprt pri Poštni banki Slovenije, d. d.

GSM: 031 218 522

www.avtizem.net

[email protected]

 

 

Marec, 2009