Tako majhni pa tako nadležni. Virusov ne moremo deliti na močnejše in šibkejše. Viruse lahko delimo po tem, katere organske sisteme prizadenejo in kakšne okužbe povzročajo. Nekateri lahko po okužbi ostanejo v našem telesu celo življenje! Pa vendarle lahko viruse premagamo. V prvo bojno linijo se postavljajo antivirusna zdravila, dokler virusi ne postanejo odporni nanje. O virusih, novi gripi in učinkih protivirusnih zdravil se je z nami pogovarjala infektologinja dr. Mateja Logar.  

Avtor: Andreja Hergula

 

Vsi virusi imajo nekaj skupnega

Na svetu je več kot milijon virusov, od tega jih je dobro opisanih le več kot 5.000 vrst. To nepregledno mnoštvo virusov pa ima nek skupni imenovalec – ne morejo se razmnoževati sami, temveč potrebujejo za razmnoževanje gostiteljske celice. Pod navadnim svetlobnim mikroskopov virusov ne moremo videti. Če smo zelo radovedni, lahko z elektronskim mikroskopom opazimo, da so virusi sestavljeni iz nukleinskih kislin in proteinske ovojnice. Drugače pa so virusi tako po obliki kot po videzu zelo različni, večinoma veliki le 10–300 nanometrov. Si predstavljate, kako majhni so? En nanometer je ena miljardinka metra.

 

Vročina, kašelj, izpuščaji, vnetje

Prehlad povzročajo številni virusi, ki sodijo v različne skupine virusov. Prehlad poteka večinoma kot blaga bolezen, pri kateri so prizadeta zgornja dihala, vročine praviloma ni. Gripa pa je vročinska bolezen s prizadetostjo dihal. Druge velike skupine virusov, ki povzročajo bolezni pri ljudeh, so virusi, ki povzročajo hepatitise, ter virusi, ki povzročajo izpuščajne bolezni predvsem pri otrocih (ošpice, rdečke, norice, peta bolezen, …).

 

Parainfluenca 3, influenca A, nova gripa

Virus parainfluence 3 lahko povzroča prehlad, vnetje žrela, očesnih veznic in srednjega ušesa, traheobronhitis, krup in bronhiolitis. Zadnja dva sta nevarna predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih, ker lahko privedeta do dihalne stiske. Virus influence A je najpogostejši povzročitelj gripe. Pojavlja se v obliki epidemij. Novo gripo prav tako povzroča virus influence A, razlikuje pa se v tem, da se je antigensko spremenil, tako da je drugačen od virusa influence A, ki je do sedaj krožil med ljudmi.

 

Simptomi podobni kot pri navadi gripi, a nova bolj nevarna

Simptomi nove gripe so podobni simptomom stare, sezonske gripe. Pri obeh boleznih se soočamo z nenadno visoko vročino, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom in

s suhim kašljem. Pri novi gripi je tudi pri odraslih pogosto bruhanje in driska, medtem ko je pri sezonski gripi pogostejše predvsem pri otrocih.

Proti virusom influence, ki povzročajo sezonsko gripo, ima vsaj določen delež ljudi protitelesa, ki ščitijo pred okužbo oziroma pred hujšim potekom bolezni. Ker se je virus spremenil, večina ljudi nima protiteles proti antigensko drugačnemu virusu, zato lahko zboli več ljudi kot pri sezonski gripi. Tudi potek bolezni je lahko hujši, ker ljudje nimajo zaščitnih protiteles. S težjim potekom zbolevajo mlajši, sicer zdravi ljudje.

 

Če ga imaš, ni nujno, da ga prenašaš

Prisotnost virusa so dokazali tudi pri ljudeh, ki niso imeli posebnih bolezenskih znakov. Ti ljudje naj ne bi širili virusa. Virus se namreč izloča predvsem z izločki dihal, kadar kihamo in kašljamo. Če torej ne kihamo in ne kašljamo, ne moremo širiti virusa v okolico.

 

Prašič je le vmesni člen

Dr. Logarjeva natančneje razlaga, da je genom virusov influence A sestavljen iz več delov in je precej nestabilen, zato prihaja do sprememb v genskem zapisu in sprememb virusa. »Do tega prihaja vsako leto, vendar se virus večinoma le malo spremeni. Vsakih nekaj let pa pride do večje spremembe v genskem zapisu virusa, do česar je prišlo tudi letos. Najpogosteje pride do tega pri izmenjavi genskega materiala človeških in ptičjih virusov influence A. Do teh izmenjav pride najpogosteje v vmesnem členu, ki je najpogosteje prašič. Zaradi tega so v začetku novo gripo nepravilno poimenovali tudi »prašičja« gripa.«

 

Razvpita zdravila naj bi pomagala

Zdravila za zdravljenje nove gripe naj bi bila enaka kot zdravila za zdravljenje sezonske gripe. Delujejo tako, da preprečujejo virusu, ki je nastal v okuženi celici, da se sprosti s celične površine. V zadnjih letih (od leta 1999 oziroma 2000) se uporablja predvsem oseltamivir, bolj znan kot tamiflu, in pa zanamivir, imenovan tudi relenca. Obe zdravili imata enak način delovanja, z njima ublažimo potek, kar pomeni, da imajo bolniki manj težav, poleg tega pa bolezen traja krajši čas, kot če je ne zdravimo. Če se odločimo za zdravila, z zaužitjem ne odlašajmo predolgo. Zdravila so najbolj učinkovita, če jih pričnemo jemati znotraj 48 ur od pričetka težav.

 

Vendarle pa nista čisto nedolžna

Treba je poudariti, da se ob jemanju tamifluja pojavljajo stranski učinki, kot so slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in glavobol. Pri jemanju relence pa najpogosteje opisujejo bronhospazem, to je začasna zo­žitev bronhijev, ki povzroča suh kašelj, ponoči običajno huj­ši. Odločitev za jemanje zdravil je vaša.

Relence ne smejo jemati bolniki z astmo in s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Edini razlog, da bolniki ne bi jemali tamifluja, je predhodna preobčutljivostna reakcija na zdravilo.

 

Na Norveškem relenca celo v prosti prodaji …

Pri nas pa tega še niso odobrili. Zdi se, kot da je pri uporabi tega zdravila v Sloveniji obstajala določena previdnost, čeprav je relenca pri nas registrirana že nekaj let in je sedaj tudi na zalogi. Dr. Logarjeva pojasnjuje, da njegovo uporabo omejuje predvsem to, da se jo uporablja le v obliki praška za inhaliranje. To je razlog, da se ga ne more uporabljati pri otrocih. Uporaba tega zdravila je omejena tudi zaradi nastanka bronhospazma (zožitve dihalnih poti in dihalne stiske) pri ljudeh, ki imajo kronične pljučne bolezni. Za razliko od relence pa je tamiflu na voljo v obliki tablet oziroma sirupa in je njegovo jemanje bolj enostavno in kontrolirano, zato se lahko uporablja tudi pri otrocih.

 

Virus A postaja odporen

Virusi sezonske influence A H1N1 so pogosto že odporni na tamiflu, medtem ko ostajajo občutljivi na relenco. Pojavljajo pa se tudi že prvi opisi pojava odpornosti virusa nove gripe na tamiflu. Z izdelavo novega zdravila pa se ne moremo še tako hitro veseliti. Farmacevtska industrija potrebuje namreč približno deset let, da razvije in registrira novo zdravilo.

 

Boljša rešitev naj bi bilo cepljenje

Infektologinja dr. Mateja Logar zatrjuje, da bolje kot zdravilo deluje cepljenje: »Vsekakor je boljše cepljenje, saj z njim preprečimo oziroma poskusimo preprečiti, da bi sploh zboleli, medtem ko z zdravili samo omilimo potek bolezni. Kljub zdravljenju lahko vseeno pride do težkega poteka gripe s številnimi zapleti, ki se lahko končajo tudi s smrtjo.«

 

Dvakrat Ringaraja pa bo

Mediji nas vsakodnevno bombardirajo z informacijami o delovanju in pandemičnih razsežnostih nove gripe, vseeno pa moramo ostati optimisti. Kljub temu pa previdnost ni odveč. Če imamo to možnost, se izogibajmo zaprtim prostorom in si redno ter natančno umivajmo roke. Roke si moramo umivati neprekinjeno vsaj 20 sekund. Naši malčki si lahko dvakrat zapojejo pesmico Ringaraja in v tem času naj bi virusi na rokah izginili.

 

»Športanje« ne bo škodilo

Skrb za splošno dobro počutje in kondicijo pomaga pri splošni sposobnosti telesa za ohranjanje dobrega imunskega sistema, ki nas ščiti pred okužbami, zatorej migajmo. Poleg športa se zdravo prehranjujmo, torej kakovostno in mnogovrstno.

Preizkusimo čim več dobrohotnih nasvetov naših babic in prijateljev in nasvetov, ki jih dobimo po elektronski pošti. Nič ni odveč, če nas bo le spravilo v boljše psihofizično počutje.

 

Ste vedeli …

… da zdravniki po svetu najpogosteje predpisujejo protivirusna zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb HIV-a in AIDS-a?

 

… da ni večjih razlik med pandemijo danes in pandemijo v prejšnjih stoletjih? Največja razlika je ta, da se danes zaradi drugačnega načina življenja in hitrejšega premagovanja razdalj epidemije hitreje razširijo na večje geografsko območje.

 

 

Februar, 2010