Pod diagnozo »navadni prehlad« ne moremo opisati nobene natančno definirane bolezni, čeprav so klinični znaki in težave, ki jih le-ta povzroča, znani skoraj vsem ljudem. Navadni prehlad se največ pojavlja med otroci, saj otroci zbolijo letno tudi do desetkrat. Odrasli zbolijo letno do štirikrat. Ženske, posebno med 20. in 30. letom starosti, zbolijo pogosteje. Verjetno zaradi pogostejšega in intimnejšega stika z otroki. Odrasli nad 60 let zbolijo manj kot enkrat letno. V grobem bi lahko rekli, da je navadni prehlad okužba zgornjih dihal, torej nosne votline in žrela.

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka druž. med.

Virusi

Predstavlja enega najbolj pogostih vzrokov za obisk zdravnika v zahodnem svetu in odsotnosti z dela, iz vrtcev, šol. V večini primerov so povzročitelji respiratorni virusi. Virusi se med seboj razlikujejo po načinu širjenja in danes opisujemo več kot 200 različnih virusov, povzročiteljev navadnega prehlada. Menjavanje letnih časov izrazito poveča število obolelih za navadnim prehladom. V začetku jeseni in preko zimskih mesecev opazujemo vsakoletni porast obolelih in šele v marcu opažamo strm upad števila obolelih. Ljudje preživimo jeseni in pozimi več časa v zaprtih prostorih, kar še dodatno pospešuje širjenje virusov s človeka na človeka. Virusi, ki povzročajo navadni prehlad, bolje preživijo v zraku z nizkim odstotkom vlage – v hladnih mesecih leta. Ob dotiku z virusovim izločkom okuženega dela kože ali predmeta, si lahko okužbo prenesemo v oči, v nos ali pa z vdihavanjem virusa. Glavni in najenostavnejši način, da se ubranimo pred okužbo je, da si redno umivamo roke. Ne dotikajmo se oči in nosu. Obolela oseba bo s kašljem in kihanjem širila virusne delce v prostor, zato se, če je le mogoče, izogibajmo daljšim, intimnejšim stikom z obolelo osebo.

Saj ga vsi poznamo, kajne?

Bolezenski znaki za navadni prehlad so rezultat človekovega imunskega odgovora na okužbo z virusom. Običajno se pričnejo v 2–3 dneh po okužbi kot izcedek iz nosu s kihanjem. Temu sledi občutek »polnega nosu« oziroma nosna kongestija z občutkom nabrekanja sluznic v obnosnih sinusih. Pogosto so pridružene še bolečine v žrelu, slabost, kašelj, »vodene oči«, blaga utrujenost, glavobol. Telesna temperatura je zgolj malo povečana ( pri otrocih je višja).

Bolezenski znaki lahko trajajo tudi do 14 dni, a večina obolelih ozdravi spontano, prej kot v 8 dneh. Pri otrocih včasih zaznamo tudi vnetje dihal (sapnic, malih dihalnih poti: bronhiolitis ter pljučnico). Pa vendar virusi, ki povzročajo navadni prehlad, niso najpogostejši vzrok za vnetje dihal pri otrocih! Pri odraslih lahko poslabšajo potek bronhialne astme in kronične pljučne bolezni. Okužba večinoma izzveni brez večjih posledic za nadaljnje življenje. Izjemoma se lahko klinična slika navadnega prehlada zaplete kot bakterijska okužba srednjega ušesa in kot bakterijsko vnetje obnosnih votlin, sinusov (v 2 %). Bolnik potrebuje pri taki okužbi zdravljenje z antibiotikom in seveda posvet pri družinskem zdravniku.

Opozorilo velja pri imunsko oslabelih osebah (po transplantaciji kostnega mozga se lahko razvije smrtno nevarna pljučnica)!

Diagnozo postavimo klinično – s pregledom. Bolniki večinoma popolnoma ozdravijo (z izjemo takih, ki že imajo pridružene bolezni oz. se pri njih razvije še pljučnica). V praksi se redkokdaj poslužujemo izolacije virusa iz nosnega izločka (izpirka), saj je naravni potek navadnega prehlada samoomejujoč, kar pomeni, da izzveni brez posebnega zdravljenja. Tudi izvid krvne slike s sedimentacijo nam pri diagnostiki ne bo v veliko pomoč.

Počitek je ključnega pomena

Med boleznijo je počitek ključnega pomena. Vzemite kak dan bolniške oziroma ne pošiljajte otrok v vrtce in šole. Bolniki naj pijejo veliko toplih napitkov (da se izognejo dehidraciji organizma): juha, čaj, voda z limono. Izogibajo naj se alkoholu, kavi in nikotinu ter vzamejo sredstvo proti zvečani telesni temperaturi (paracetamol), ki je obenem tudi protibolečinsko sredstvo.

Kratkotrajna uporaba dekongestivov za nosno sluznico in izpiranje nosu s fiziološko raztopino lahko zelo omilita znake bolezni, grgrajte slano vodo, tudi sirup proti kašlju ali za zmehčanje sluzi sta lahko koristna. Antibiotiki ne uničijo virusov, zato jih ne predpisujem za zdravljenje navadnega prehlada. Upravičeno jih uporabljamo zgolj pri dokazanih bakterijskih zapletih, kot sta že omenjeni vnetji srednjega ušesa ter sinusov. Antibiotiki, ki jih nekateri jemljejo »za vsak slučaj«, ne bodo vplivali na skrajšanje bolezni. Med zdravljenjem ne priporočamo savnanja, saj lahko bolnik okuži vse ostale prisotne, pred in po bolezni pa savno priporočamo!

Mokre noge povzročajo prehlad?

Veliko ljudi trdno verjame, da izvira prehlad iz izpostavljenosti hladnemu vremenu in prepihu ter zaradi mokrih stopal. Vse te »ljudske vraže« nimajo nobene razumne podlage, zato jim ne podlegajte. Za okužbo z virusom morata biti izpolnjena dva pogoja: prisotnost mikroba (torej virusa) in trenutna (ali dolgotrajna) imunska oslabelost organizma. Tudi hrana, povečana fizična aktivnost ali povečani mandlji v ustni votlini ne vplivajo na okužbo. Po drugi strani pa potrjujemo, da psihični stres, menstrualni ciklus, zakajeni, premalo prezračeni prostori in alergijske bolezni, ki vplivajo na dihala, povečajo dovzetnost organizma za okužbo.

Kaj pa vitamin C?

Leta 1930 so izolirali vitamin C in močno poudarjali njegovo vlogo pri zdravljenju dihalnih okužb. Nobelovec Linus Pauling je 1970 leta na podlagi predhodnih dokazov sklepal, da vitamin C lahko prepreči in ublaži navadni prehlad. Današnje študije pa trdijo, da redno preventivno jemanje vitamina C nima učinka na obolevnost neke populacije z virusom navadnega prehlada, ima pa blag učinek na trajanje (skrajša!) in moč kliničnih znakov. Dokazali so, da jemanje vitamina C pri ljudeh, ki so kratkotrajno izpostavljeni zelo velikemu fizičnemu stresu (npr. maratonci), razpolovi tveganje za navadni prehlad. Če damo bolniku z začetnimi kliničnimi znaki navadnega prehlada visoke odmerke vitamina C (torej kot zdravljenje), le-ta ne bo vplival niti na trajanje niti na moč kliničnih znakov. Še vedno torej ni natančno poznana vloga vitamina C. Študije potekajo na več ravneh.

Se lahko cepimo?

Cepiva proti virusom, ki bi preprečili okužbo z virusi (povzročitelje prehlada), še niso izdelali. Virusi so številni in antigensko zelo raznoliki – vse to otežuje izdelavo vakcine. Ne pozabite, da higiena rok bistveno zmanjša možnost okužbe, zato poučite svoje otroke o pomenu rednega umivanja rok! Tudi higiena toaletnih prostorov je pomembna, še posebno nujno je čiščenje umivalnika in straniščne školjke, če je v družini že kdo obolel in si briše nos, pljuva … Tudi otroške igračke redno čistite, saj predstavljajo veliko gojišče za mikrobe. Vedno kašljajte v robec ali v rokav (komolčne kotanje) in prezračujte bivalno in delovno okolje. Ne zamenjujte si kozarcev in jedilnega pribora. Če imate v bližini prehlajeno osebo, se nekaj dni izogibajte daljšim stikom z njo. Čim prej izberite zdrav življenjski slog, z obilo gibanja na svežem zraku, ne glede na vreme in prosti časom, namenjenemu sprostitvi od stresa in meditaciji.

Oktober, 2012