Iščite po prispevkih
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.
Pripravki za boleče grlo, ki jih je mogoče kupiti v lekarni brez recepta, so priročni, ker jih lahko vzamemo s sabo v službo (če prehlad seveda še ni preveč napredoval, da bi morali zaradi njega ostati doma) in ker nam uporaba teh pripravkov ne vzame dosti časa. Je pa res, da so dostikrat učinkovite tudi preverjene ljudske recepture z zdravilnimi zelišči, ki jih velja preizkusiti, če okužba v grlu še ni preveč napredovala. Tako so nam v lekarni na voljo številne pastile, oralna pršila in ustne vode za grgranje, pa tudi številni pripravki za krepitev odpornosti, ki hkrati pomagajo pri hitrejšem celjenju sluznice v žrelu (npr. česnove kapsule ali vitamin C).
Za čim bolj učinkovit in takojšen spopad z bolečinami v grlu so na voljo zdravila brez recepta s t.i. dvojnim učinkom, ki poleg antiseptikov vsebujejo še lokalne anestetike. Prvi uničujejo bakterije in glivice, deloma pa zaustavljajo tudi razvoj virusov, medtem ko lokalni anestetiki olajšajo bolečine pri požiranju. Ta zdravila so pomembna, ker preprečujejo razvoj hujših bakterijskih vnetij, s čimer lahko učinkovito preprečimo kasnejše zaplete prehlada. Antiseptik ponavadi dobro prodira na težko dostopna mesta žrelne sluznice in ustavi rast bakterij. Pastile, ki vsebujejo antiseptik in/ali lokalni anestetik, v ustih počasi raztopimo in jih ne grizemo, saj se bo samo tako sprostilo dovolj sline. Ta je namreč že sama po sebi učinkovit sovražnik mikrobov.
Pri kašlju pa tudi pri razdraženem, pekočem grlu pomaga navadni slez, ki ima med drugim odlične zdravilne učinke pri mnogih boleznih mokril in prebavil. Korenine sleza vsebujejo sluzi, ki prekrijejo poškodovano sluznico ust in žrela ter jo tako zaščitijo. Slezova korenina je bila zelo cenjena že v starem veku, medtem ko Kneippu slez ni bil posebno pri srcu, saj je o njem pisal, da dobimo pri kuhanju slezove korenine sluzasto snov, ki ni dobra za prebavo. Slez je kljub temu še danes ohranil svoj ugled, pri čemer je treba vedeti, da zdravilnih rastlin, ki vsebujejo sluz, nikoli ne smemo niti kuhati niti popariti. Slezovo korenino namakamo 8 ur v hladni vodi, odcedimo in čaj šele nato pogrejemo.
Pri vnetju grla pomaga, če grgramo zdrobljen sladki janež, zavret v vinskem kisu. Mešanico pustimo stati 5 minut, nato pa precedimo. Tekočini dodamo med in mlačno grgramo. Koristni so tudi obkladki: zdrobljeno laneno seme dobro premešamo z medom in obkladke polagamo okoli vratu.
Tudi homeopatija ponuja številne rešitve za težave z bolečim grlom, pri čemer za razliko od alopatije poleg fizičnih simptomov upošteva tudi psihološke vidike obolenja, prav tako pa tudi pogoje, v katerih se nek simptom izboljša oz. poslabša.
Prvo homeopatsko zdravilo za akutno vnetje grla, ki pomaga tudi pri hripavosti in krčevitem kašlju, je Aconitum. Obnese se pri neznosnih pekočih bolečinah in težkem požiranju, ki se izboljšajo s toploto in z gibanjem na svežem zraku, poslabšajo pa v mrzlem vetrovnem vremenu ali v toplem prostoru. Oseba, ki bi ji pomagal Aconitum, ima npr. rdeče in suho grlo z občutjem raskave in pekoče bolečine, občuti pa tudi izjemno žejo (ponavadi po toplih pijačah), s psihološkega vidika pa občuti strah (lahko tudi strah pred smrtjo).
Pri bolečinah v žrelu in suhem kašlju pomaga Beladonna, in sicer pri tistih simptomih, ki jih izboljšajo: pritisk na glavo, ležanje v temni sobi, mrzli obladki, poslabšajo pa npr. svetloba, hrup, gibanje.
Causticum je homeopatsko zdravilo, ki se uporablja pri suhem, bolečem grlu, ki ga spremlja nenehna potreba po izkašljevanju mukusa. Simptomi se izboljšajo s toploto, z umivanjem, mrzlimi pijačami, poslabšajo pa s suhim mrzlim vetrom, proti večeru in pri preobremenitvi glasilk.
Zdravnika obiščimo, če se bolečina v grlu slabša oz. nespremenjena vztraja dlje kot teden dni, v primeru otečenih in na dotik bolečih bezgavk, če je telesna temperatura povišana dlje kot tri dni in se poleg bolečin v žrelu pojavlja tudi oteženo dihanje, dolgotrajna hripavost (več kot tri tedne), glavobol, slabo počutje, slabost. Prav tako stopimo do zdravnika v primeru nosečnosti in dojenja ter če je zbolel otrok, mlajši od šest let.