Otroci so največji »rezervoar« za viruse, ki povzročajo prehlad. Nemalokrat imamo občutek, da so prehlajeni celo zimsko obdobje. Kaj lahko storimo, da olajšamo simptome, ali obstajajo preventivni ukrepi, kakšni so morebitni zapleti, kdaj se z otrokom moramo odpraviti k zdravniku? To je le nekaj vprašanj, odgovore nanje pa lahko preberete v nadaljevanju.

Prehladna obolenja povzročajo številni virusi, med njimi so najpogostejši rinovirusi. Med glavne znake, ki spremljajo prehlad, sodi izcedek iz nosu, sledijo mu ščemenje in zmerna bolečina v grlu, suh kašelj, kihanje ter občutek polnosti v ušesih. Nemalokrat je med simptomi tudi splošna utrujenost, bolečine v mišicah in neješčost, glavobol; bolj redki znaki pa so hripavost, vneta koža ob nosu, pekoč občutek v očeh ter izguba okusa. Prehlada običajno ne spremlja vročina, izjema so predvsem otroci, stari 2–5 let, ki se hitro odzovejo s povišano telesno temperaturo, tudi preko 39 °C. Dojenčki imajo poleg nosnih simptomov tudi težave s hranjenjem in spanjem ter redkejše blato, ob kašljanju pa lahko bruhajo.

»Inkubacijska doba je 1–3 dni, lahko tudi do 8 dni, trajanje bolezni pa 1–2 tedna. Pri 25 % otrok lahko kašelj traja dalj časa, tudi do tri tedne. Otroci so najbolj kužni od 2. do 4. dneva, ko je tudi največ izcedka iz nosu,« pojasnjuje Ida Rus, dr. med., spec. pediatrije.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Gripa

Gripa je bolezen, ki jo povzroča virus influence, poteka pa z nekajdnevno visoko vročino ter izrazitimi bolečinami v mišicah in močnim glavobolom. Ob tem izcedek iz nosu ni tako izrazit kot pri prehladu, suh kašelj pa spremljajo bolečine za prsnico in pekoče bolečine v žrelu. Otroci običajno lažje prebolevajo gripo, čeprav je telesna temperatura lahko zelo visoka. Vendar sta pri otrocih pogosti bolečina v trebuhu in driska. Gripa traja 5 do 7 dni, znaki utrujenosti pa so prisotni tudi do 14 dni. Glavna značilnost gripe je, da poteka v epidemijah, čeprav virus včasih izolirajo tudi ob posameznih primerih navadnega prehlada.

»Pri gripi je zelo pomembna preventiva, in sicer cepljenje, ki ga lahko izvajamo že od 6. meseca otrokove starosti dalje. Poleg tega pa je mogoče dobiti tudi zdravilo, ki deluje proti virusu, vendar ga je treba zaužiti v prvih 24. urah, saj v nasprotnem primeru nima učinka,« še pove Rusova.

Lajšanje simptomov pri prehladu in preventiva

Pri prehladu ne govorimo o zdravljenju, ampak o lajšanju simptomov, ki povzročajo težave. Tako pri izcedku iz nosu na prvem mestu velja omeniti izpiranje s fiziološko raztopino, pri manjših otrocih se priporoča tudi izsesevanje sluzi s posebnimi aspiratorji, simptome zamašenega nosu pa lahko olajša tudi efedrin v kapljicah ali razpršilu.

»Pri bolečinah v grlu lahko starši poskusijo z različnimi pripravki, ki jih je mogoče kupiti v lekarni in ki razkužijo grlo. Ne dajemo zdravil proti kašlju, priporočeno pa je pitje tekočin, vlažne inhalacije in topli obkladki na prsa, kar povzroča redkejšo sluz in lažje izkašljevanje. Pri povišani temperaturi pa velja poudariti, da jo starši prevečkrat in prehitro znižujejo, saj že sama povišana temperatura deluje proti virusu in ojača imunski odgovor organizma. Zniževanje temperature z antipiretiki, pri otrocih je najvarnejši paracetamol, se tako svetuje pri vročini prek 39 °C, izmerjeni v ušesu ali ritki oziroma če otrok vročino dobro prenaša, le-te ni treba zniževati. Pri nižji temperaturi so antipiretiki potrebni, če je otrok nagnjen k vročinskim krčem ali ima drugo osnovno bolezen, ki bi jo povišana telesna temperatura dodatno poslabšala,« o lajšanju simptomov pove specialistka pediatrije.

Da bi otrok lažje dihal, mu lahko pomagamo tudi s privzdignjenim vzglavnikom, prav tako naj se otrok izogiba težjim naporom. Ker se virus najpogosteje prenaša preko rok (kašljamo in kihamo v roke, nato pa se dotikamo drugih predmetov), je priporočeno čim pogostejše umivanje rok. V pomoč so lahko tudi raztopine za razkuževanje. Prav tako je pomembno, da otrok in drugi prehlajeni kašljajo ter kihajo v papirnate robčke, ki se jih nato odvrže. Virusi pa tudi krožijo na prašnih delcih v zraku, zato je še posebej v času prehladov treba redno zračiti in vlažiti prostore.

Med splošnimi ukrepi, ki zvišujejo odpornost, velja omeniti gibanje na prostem tudi v mrzlem vremenu, zdravo prehranjevanje z veliko sadja in zelenjave, prav tako pa se priporoča, da v zaprtih prostorih ni previsoka temperatura.

Kdaj k zdravniku?

Posebno pozornost je treba nameniti otrokom do 3. meseca starosti, če se pojavijo kakršnekoli težave pri dihanju in visoka vročina. Tudi pri starejših otrocih se pri težavah z dihanjem odpravimo k zdravniku. Če gre že za nekaj dni trajajoč prehlad, ob katerem se kasneje pojavi še visoka temperatura, gre običajno za kakšen zaplet. Takrat poiščemo pomoč zdravnika. Med najpogostejše zaplete sodi vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov, tudi bakterijske pljučnice niso redke, prav tako vnetja spodnjih dihalnih poti (bronhiolitis), v redkih primerih pa se prehlad lahko zakomplicira tudi z bakterijskim vnetjem v okolna tkiva. Velja tudi omeniti, da se s prehladom lahko sproži napad astme.

Februar, 2009