Ko se bodo jeseni začeli nadležni prehladi, boste prav gotovo segli po kakšnem od pripravkov za lajšanje bolečin, zniževanje telesne temperature, … Najpogostejši sestavini teh pripravkov sta acetlisalicilna kislina in paracetamol. Zato bi vam ju radi predstavili.

Acetilsalicilna kislina

Acetilsalicilna kislina nam je najbolj poznana po imenu aspirin, ki je že kar sinonim za učinkovino. O mehanizmu delovanja acetilsalicilne kisline je izredno veliko dokumentacije, le-ta pa je tudi dobro opisana. Že majhni odmerki acetilsalicilne kisline (manj kot 100 mg), zavirajo nastajanje prostaglandinov v organizmu. Posledica tega je občutna ublažitev bolečin. Acetilsalicilna kislina torej deluje protibolečinsko ter ima protivnetni, protivročinski in protitrombotični učinek. Še posebej primerna je za zdravljenje blagih ali zmernih bolečin, vnetij in vročinskih stanj. Običajno se uporablja za lajšanje glavobola, migrene, bolečin v mišicah in sklepih ter znižanju povišane telesne temperature, ki je pogosta pri prehladu. Poleg lajšanja bolečin in protivnetnega delovanja, je acetilsalicilna kislina preprečuje agregacijo trombocitov.

Varnost

Po ocenah tveganja, ki jih je pripravil ameriški FDA, ni pri najpogosteje uporabljanih analgetikih brez recepta nobena učinkovina varnejša od druge. To so potrdile tudi nedavne obsežne raziskave o uporabi zdravil proti bolečinam (analgetikov) brez recepta, ki kažejo, da je varnost analgetikov brez recepta med seboj primerljiva. Tudi številne druge raziskave so pokazale, da ljudje enkratne odmerke acetilsalicilne kisline, ki je na voljo brez recepta, dobro prenašajo in da je nevarnost pojava hudih neželenih učinkov neznatna. Kljub temu pa lahko, tako kot vsa druga zdravila, izzove neželene učinke. Pri sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline in večine predpisanih zdravil ni težav. Če pa jemljete zdravila za zaviranje strjevanja krvi, zdravila proti sladkorni bolezni, protinu ali artrozi, uporabljajte acetilsalicilno kislino le po poprejšnjem posvetu z zdravnikom. Neželeni gastrointestinalni učinki se najverjetneje pojavijo pri ljudeh, za katere je znano, da je pri njih ta nevarnost veliko večja še zaradi drugih dejavnikov (denimo pri tistih, ki sočasno jemljejo peroralne kortikosteroide).

Kdaj uporaba acetilsalicilne kisline ni priporočljiva?

Če jemljete zdravila, se pred uporabo kateregakoli sredstva proti bolečinam, ki se izdaja tudi brez zdravniškega recepta, posvetujte s svojim zdravnikom. Ljudje z alergijo na acetilsalicilno kislino, z astmo, kroničnimi ali ponavljajočimi se želodčnimi težavami (na primer zgago, bolečinami v želodcu, razjedo ali krvavitvijo) naj bodo še posebej previdni in naj se o uporabi posvetujejo s svojim zdravnikom. Enak nasvet za uporabo acetilsalicilne kisline velja, če jemljete zdravila za zaviranje strjevanja krvi, zdravila proti sladkorni bolezni, protinu ali artrozi. Na splošno pa velja enako kot za vsa zdravila: med nosečnostjo ali dojenjem se o uporabi zdravila posvetujte s svojim zdravnikom. Predvsem pa pazite na to, da zdravila ne jemljete zadnje tri mesece nosečnosti, razen če vam ga predpiše zdravnik.

Paracetamol

Tudi paracetamol poznamo že precej časa. Čas njegove uporabe sega daleč v leto 1893, množično pa so ga začeli uporabljati šele po letu 1950. Deluje antipiretično in analgetično, torej zniža zvišano telesno temperaturo in lajša bolečine. Deloval naj bi podobno kot acetilsalicilna kislina, še vedno pa ne poznamo natančnega mehanizma njegovega delovanja. Zvišuje prag bolečine, najverjetneje tako, da zavira nastajanje snovi, ki sodelujejo pri prevajanju bolečinskih impulzov. Paracetamol ne deluje protivnetno, za razliko od večine analgetikov, zato ga ne uvrščamo med nesteroidna protivnetna zdravila. V običajnih odmerkih ne draži sluznice prebavil in ne deluje na strjevanje krvi, kar je značilnost nesteroidnih protivnetnih učinkovin.

Paracetamo je, če se ga pravilno jemlje, eno najbolj varnih zdravil.Uporablja se zlasti za lajšanje blažjih bolečin pri glavobolu, zobobolu, menstruacijah, v križu, pri starejših ljudeh z bolečimi sklepi zaradi obrabe sklepnega hrustanca in zniževanje vročine pri prehladih, virozah, gripi.  

Veliko zdravil za lajšanje bolečin ter simptomov gripe in prehlada vsebuje paracetamol. Pomembno je vedeti, da ne smete jemati hkrati dveh ali več zdravil, ki vsebujejo paracetamol, saj lahko takšna kombinacija povzroči resne zaplete. Prav tako ga ne uporabljamo v kombinaciji z drugimi zdravili za zniževanje temperature, ker se s tem lahko povečajo toksične lastnosti zdravil. Tudi paracetamol je lahko zelo nevarno zdravilo za določeno skupino ljudi, npr. za alkoholike in ljudi z jetrnimi okvarami. V zdravilnih odmerkih in pri kratkoročnem zdravljenju paracetamol ne povzroča okvar na jetrih in ledvicah, in tudi pri zdravih jetrih občasno jemanje tudi po več tablet dnevno nima pomembnejših posledic. Poleg škode na jetrih pa lahko dolgo in pretirano jemanje povzroči tudi odpoved ledvic. Vendar osebe s poškodovanimi jetri ali ledvicami ne smejo uživati paracetamola!  Med uživanjem paracetamola je prepovedano tudi pitje alkohola.

Posvet z zdravnikom ni nujen v primeru kratkotrajnega jemanja sicer zdrave osebe, v nasprotnem primeru pa je obvezen, saj je potrebno spremljati delovanje ledvic, jeter in drugih notranjih organov ter v primeru motenj ustrezno ukrepati.

Zanimivost

Acetilsalicilna kislina povzroča neželene učinke v želodcu in črevesju ne glede na obliko zdravila. Mnogo ljudi meni, da so raztopljene oblike acetilsalicilne kisline, ki nastanejo z raztapljanjem šumečih tablet, varnejše od navadnih tablet. To seveda ni res, saj prispe učinkovina do želodčnih in črevesnih celic tudi po krvi, ne samo po potovanju skozi želodec in črevesje.

Zdravila za zniževanje povišane telesne temperature otrok

Antipiretiki, to so sredstva za zniževanje  vročine, so najpogosteje predpisana skupina zdravil, zlasti pri otrocih. Preprosti analgetiki, kot so paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila, so dokazano učinkoviti za lajšanje vročine in bolečin pri otrocih.

Paracetamol je med klasičnimi antipiretiki najpogosteje uporabljeno zdravilo. Uporabljamo ga v odmerkih 10-15mg/kg telesne teže na vsakih 4-6 ur. To zdravilo ima v otroškem obdobju ob pravilnem jemanju najmanj škodljivih učinkov. Paziti je potrebno le, da ne prekoračimo predpisanega odmerka. Še posebna previdnost je potrebna pri dojenčkih do tretjega meseca starosti zaradi nezrelosti njihovih jeter.

Nesteroidni antirevmatiki (ibuprofen, naproksen, diklofenak) imajo močnejše protibolečinsko in protivnetno delovanje, vendar zato tudi več neželenih učinkov. V prvem letu življenja je odsvetovana uporaba teh zdravil.

Acetilsalicilno kislino  uporabljamo le pri otrocih, starejših od 12 let, saj je povezana z Reyevim sindromom, ki prizadene jetra in možgane.

Vir: prim. Rasta Rakar Radešček: Moj otrok ima vročino: kaj jo povzroča in kako ukrepamo.

Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

Zdravnika je potrebno obiskati, če ste starejši od 65 let in imate tudi še kakšno drugo kronično bolezen. Prav tako se morajo posvetovati s svojim zdravnikom tudi nosečnice in doječe matere, k zdravniku pa je potrebno peljati tudi dojenčke in mlajše otroke.

Za vse pa velja, da je potrebno obiskati zdravnika, če:

• trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni;
• imate povišano telesno temperaturo, ki traja več kot tri dni;
• težko dihate in/ali požirate;
• hripavost, vneto žrelo in suh dražeč kašelj trajajo dlje kot dva tedna;
• imate hud glavobol in bolečine v predelu sinusov in/ali v ušesih.