O virusih najpogosteje govorimo, ko se nas loti katera od bolezni, ki jih povzročajo. Naštejmo jih nekaj: prehlad, gripa, AIDS, norice, … Virusi so veliki, bolje rečeno zelo majhni, s prostim očesom nevidni, velikosti od 10 do 270 mikronov. Beseda virus izhaja iz latinščine in pomeni smrad, strup, sluz.
Virusi so najmanjši in najbolj enostavni mikroorganizmi, ki jih poznamo, vidimo pa jih lahko le z mikroskopom. Virusi rastejo samo v živih celicah, kjer se tudi razmnožujejo. Za razmnoževanje potrebujejo živo celico, saj iz nje dobijo energijo in potrebne sestavine, ki jih vgradijo v lastne beljakovine in svojo nukleinsko kislino. Ko torej virus vstopi v telo, si poišče celico in vpliva na njeno delovanje. Namesto da bi celica opravljala svoje delo, izdeluje nove viruse.
Virusi povzročajo različne bolezni. Danes je dokazano, da virusi povzročajo pri človeku več sto različnih bolezni. Ko nas virus napade, zbolimo, potem pa naš imunski sistem izdela protitelesa, ki viruse uničijo. Bolezen premagamo.
Spremembe, ki jih povzročajo virusi v celicah, so različne:
- Nastajajo lahko vidne degenerativne spremembe na koži in sluznicah, v različnih telesnih celicah, npr. jetrnih celicah, v motoričnih nevronih, …
- Sprožijo se lahko burne množitve inficiranih celic, ki nato propadejo.
- Nekateri virusi izdelujejo toksine.
- Teratogeni virusi lahko zaradi svoje majhnosti prehajajo iz materinega krvotoka, skozi placento v plod in lahko povzročajo prirojene okvare na plodu.
- Nekateri virusi imajo onkolitične lastnosti, saj lahko povzročijo nastanek rakavih tumorjev. Papilom, poliom in vakuola so izrazito onkogeni oziroma tumorogeni virusi.
- Nekateri virusi napadajo le limfatično tkivo. Med njimi je najpogostejša infekciozna mononukleoza.
Prehlad ni ena sama bolezen, temveč več med seboj povezanih simptomov, ki jih povzroči več kot 200 različnih virusov. Ko začutimo, da se nas loteva prehlad, je že skoraj prepozno, saj se je virus že razmnožil v našem organizmu. Simptomi, ki jih začutimo in so značilni za prehlad (zamašen nos, kihanje, vneto grlo, …), so obrambna reakcija našega telesa na okužbo. Ti virusi se prenašajo po zraku s človeka na človeka, doba inkubacije (čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov) je kratka, širijo se hitro, še zlasti v obdobju, ko so ljudje skupaj v zaprtih prostorih.
Virusi gripe
Tudi gripo povzroča več različnih vrst virusov. Večina izmed njih, razen tipa C, je sposobna spreminjanja, tako da nastajajo vedno novi podtipi virusov.
Viruse gripe razdelimo glede na zgradbo v 3 skupine – A, B in C. Najnevarnejši je virus tipa A, ki je odgovoren za najbolj smrtonosne pandemije. Virus tipa B je manj nevaren in običajno povzroča manjše lokalne epidemije. Manj pogost in bolj stabilen je tip C, ki povzroča najmanj težav. Tip A lahko okuži ljudi in živali (ptiče, konje, kite in tjulnje).
Glede na proteina hemaglutinin (H) in nevraminidazo (N) delimo viruse gripe na podtipe. Mogoče so kombinacije 15 H-podtipov in 9 N-podtipov, vendar se lahko kombinirajo tudi z drugimi.
Zanimivost
Kako se lahko zaščitimo pred virusi prehlada in gripe?
- Pogosto si umivajmo roke.
- Ne dotikajmo se nosu in oči, saj lahko s tem prenesemo viruse na očesno sluznico.
- Izogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.
- Uporabljajmo papirnate robčke, ki jih po uporabi zavržemo.
- Dihajmo skozi nos. Nosna sluznica je filter za viruse.
Pa tudi cepljenje je učinkovito …
Pred gripo se lahko učinkovito zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem. Ker je cepivo varno in učinkovito, Inštitut za varovanje zdravja RS in območni zavodi za zdravstveno varstvo priporočajo cepljenje proti gripi vsem kroničnim bolnikom, vsem starejšim osebam in tudi vsem ostalim, ki se želijo zaščititi pred boleznijo. Cepimo se lahko pri izbranih zdravnikih in na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Priporočena cena cepljenja proti gripi za »samoplačnike« je 11 €. Za določene kronične bolnike, ki so hkrati stari do vključno 18 let ali 65 let in več, je priporočena cena 6 €. Omenjena zneska so stroški storitve, stroške cepiva pa plača zavarovalnica.
(vir: IVZ)
Virus imunske pomanjkljivosti (HIV)
Aids povzroča HIV, virus imunske pomanjkljivost, ki poškoduje obrambni sistem telesa. AIDS je sindrom, skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki predstavljajo zadnjo fazo okužbe, ko se bolnikov imunski sistem ni več sposoben braniti pred oportunističnimi okužbami in ko se pojavljajo malignomi, ki so sicer redki pri imunsko zdravih osebah. Okužba s HIV se konča s smrtjo, vendar pa praviloma oboleli ne umre zaradi samega virusa HIV, temveč zaradi drugih okužb, ki napadajo oslabljeno telo. Oseba, okužena z virusom HIV, je vrsto let videti zdrava in se tako tudi počuti, vendar v tem času lahko virus prenaša naprej in okuži zdrave ljudi. Klinični in prepoznavni znaki aidsa se lahko pojavijo šele po desetih letih od okužbe z virusom HIV.
Kako se virus HIV prenaša, je že dolgo znano, vendar ponovimo.
Virus HIV se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi, zlasti kadar so prisotne rane v vaginalnem ali analnem tkivu. HIV se prenaša z izmenjavo katerekoli telesne tekočine, saj se nahaja v krvi, semenski tekočini, vaginalnem izcedku, materinem mleku. Ne prenaša pa se z objemom, stiskom rok, običajnim vsakodnevnim kontaktom, uporabo bazenov, preko straniščnih školjk, deljenjem posteljnega perila, jedilnega pribora, hrane, kašljem, kihanjem.
Kdor sumi, da bi lahko bil okužen z virusom HIV, naj opravi testiranje in s tem preprečiti nadaljnjo širjenje virusa HIV.
