Ko se zjutraj zbudiš s kihanjem, kašljanjem, te bolijo mišice in se nasploh slabo počutiš, da bi najraje ostal v postelji – ali veš, se te loteva prehlad ali gre za gripo?

Avtor: Maša Robič, dr. med.

Prehlad je virusna okužba nosu in zgornjega dela žrela (tj. zgornjih dihalnih poti). Običajno je nenevaren, čeprav lahko povzroči nejevoljo zaradi slabega počutja. Začne se s srbečim oz. dražečim občutkom v žrelu, ki kasneje postane boleče. Sledijo nosni simptomi s tekočim prozornim izcedkom (Angleži imajo odličen izraz: runny nose) in zmanjšano prehodnostjo nosu. Ti se stopnjujejo, izcedek lahko postane gostejši in rumene barve. Ko nosni simptomi izzvenijo (četrti do peti dan), se pojavi produktiven kašelj s prozornim izpljunkom, ki sčasoma postaja gost, suh in neproduktiven. Povišana telesna temperatura ni običajna, je pa lahko prisotna (predvsem pri otrocih).

Ljudje s prehladom lahko normalno opravljajo svoje obveznosti, simptomi izzvenijo v sedmih do desetih dneh. Virus prehlada največjo nevarnost predstavlja za dojenčke, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, saj je navaden prehlad lahko predhodnik resnejših okužb spodnjih dihal. Če simptomi trajajo dlje kot deset dni, imate lahko bakterijsko okužbo. Prepoznate jo po visoki temperaturi, izcedek iz nosu postane rumeno zelen, pridružijo se lahko produktiven kašelj z rumeno zelenim izmečkom, slabo počutje se stopnjuje. Takrat je verjetno prišlo do superinfekcije z bakterijo, oslabljen imunski sistem namreč ni uspel kljubovati novemu sovražniku. Če pa so simptomom prehlada pridruženi še bolečine v mišicah, visoka temperatura, slabo počutje, slabost in bruhanje, pomislimo na gripo.

Gripa je lahko smrtno nevarna bolezen

Gripa je tako kot prehlad virusna okužba, zato kaj drugega kot počitek in simptomatsko zdravljenje ne pomaga. Povzročajo jo virusi influence, ki so zelo nalezljivi mikroorganizmi. Da gre za precej resnejšo okužbo od prehlada, govori dejstvo, da je bilo v 20. stoletju več pandemij gripe (španska gripa med letoma 1918 in 1920, ki je terjala skoraj 100 milijonov žrtev, hongkonška gripa v letih 1968 in 1969 z okoli milijon žrtvami, ptičja gripa leta 2009 z 18.000 žrtvami).

Gripo, ki je sicer bolj značilna za zimske mesece, lahko v jesenskem času s cepljenjem preprečimo. Cepivo proti virusu je izdelano na podlagi ocene, katera vrsta virusa bo krožila določeno sezono. Poznamo tri tipe virusov gripe: virus influence A, B in C. Najnevarnejši je virus influence A, ki povzroča epidemije in pandemije, virus influence B je običajno manjše razsežnosti in povzroča omejene izbruhe (v šolah, vrtcih). Virus influence C okuži le posameznike in ne povzroča epidemij. Živalski virusi gripe (prašičji in ptičji) so zelo podobni človeškim. Kjer so pogoji idealni za izmenjavo genetskega materiala človeškega in živalskega virusa (na območjih z veliko gostoto ljudi, kjer ti živijo blizu živali), nastane nov virus influence, ki je lahko tako smrtonosen, kot je bil v omenjenih pandemijah.

Kako ločimo gripo od prehlada?

Gripa je lahko podobna prehladu (bolečine v žrelu oz. dražeč občutek v žrelu ter suh kašelj), vendar pa so za razlikovanje ključne bolečine v mišicah in kosteh, oslabelost in slabo počutje, povišana telesna temperatura, mrzlica lahko tudi glavobol. Glavobol in povišana telesna temperatura sta sicer lahko tudi simptoma prehlada, vendar redkeje, na splošno pa velja, da gripa zelo oslabi človeka, medtem ko je človek s prehladom lahko normalno aktiven.

Kako se okužimo?

Simptomi prehlada in gripe se pojavijo kmalu (dan do dva dni po stiku z virusom prehlada in dan do tri dni po stiku z virusom gripe). Virusi prehlada in gripe se prenašajo med ljudmi s kužnimi kapljicami (t. i. kapljična okužba) in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Pri kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju v zrak izločamo kužne kapljice, na novega gostitelja pa se prenesejo, če jih ta vdihne. Kapljice, okužene z virusom gripe, prepotujejo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur, če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznico nosu in ust, takrat se okužimo.

Kako se izognemo gripi in prehladu?

V prvi fazi se moramo pri boju proti boleznim izogibati mikroorganizmom, ki jih povzročajo. Seveda je to težje v jesensko-zimskem času, ko se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. Lahko pa se izogibamo velikim nakupovalnim centrom, ne obiskujmo bolnih sorodnikov, skrbimo za higieno (umivamo in razkužujemo roke), kihamo oz. kašljamo v rokav (ne v dlani), pogosto prezračujemo zaprte prostore. V času, ko smo sami že zboleli, bi morali imeti moralno odgovornost za preprečevanje širjenja okužb, kar pomeni, da bolni ne smemo hoditi v službe, šole oz. vrtce.

Druga oblika preventive je cepljenje, ki je najučinkovitejša metoda preprečevanja bolezni. Naše telo ustvari protitelesa v nekaj tednih po cepljenju. Cepljenje proti gripi že poteka in se ga priporoča starejšim, odraslim in otrokom, ki bolehajo za kroničnimi boleznimi in njihovim družinskim članom ter zdravstvenim delavcem. Cepljenje proti gripi poteka v enkratnem odmerku, otroci, mlajši od 9 let, ki se cepijo prvič, pa potrebujejo dodatni odmerek. Vsakoletno se proti gripi lahko cepite pri osebnem zdravniku ali v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ne glede na starost in zdravstveno stanje nam dober imunski sistem koristi tako pri boju pred okužbami kot pri njihovem premagovanju. Okrepimo ga z zdravim življenjskim slogom, to je raznovrstna prehrana, bogata z vitamini, telesna aktivnost, zadostna količina spanca, čim manj stresa ter izogibanje kajenju in alkoholnim pijačam.

Ko zbolimo …

Gripa in prehlad sta virusni obolenji, zato antibiotik stanja ne bo popravil. Ko zbolimo, si lahko pomagamo na različne načine. Poskrbeti moramo, da vsakodnevno uživamo sadje in zelenjavo ter da smo ustrezno hidrirani. Najboljša sta nesladkan čaj in navadna voda. Pri suhem kašlju in neprehodnem nosu pomagajo vroče inhalacije s fiziološko raztopino. Prav tako pa lahko neprehoden nos odpravimo z nosnimi dekongestivi, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Sredstva proti kašlju so koristna le, če je kašelj tako nadležen, da zaradi njega ne moremo spati. Sicer pa je kašelj koristen, saj se z njim dihalne poti čistijo. Nekaterim koristijo tudi sirupi za izkašljevanje. Visoko temperaturo znižamo z antipiretiki, proti glavobolu vzamemo analgetik. Predvsem pa morajo bolni počivati. Tako za preventivo kot kurativo pri ljudeh, pri katerih prehrana ni dovolj raznovrstna, koristijo prehranska dopolnila.

Tako virus influence kot virus prehlada poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet obeh bolezni predvsem pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih razvije bakterijska pljučnica.