Zdravljenje gripe delimo na simptomatsko zdravljenje in zdravljenje s protivirusnimi zdravili. Simptomatsko zdravljenje je usmerjeno v blaženje simptomov gripe, zdravljenje s protivirusnimi zdravili pa je namenjeno preprečevanju širjenja okužbe po telesu. Najpogostejše protivirusno zdravilo za zdravljenje gripe je oseltamivir. Priporočljivo je, da bolniki med potekom zdravljenja ostanejo doma, počivajo, uživajo tople napitke in lahko hrano ter skrbijo za vlažno okolje in redno zračenje prostorov, ki blagodejno vpliva na prizadeto sluznico zgornjih in spodnjih dihal.
Za zdravljene gripe so na voljo štiri protivirusna zdravila. Amantadin in rimantadin delujeta na virus influence A, ne pa tudi na virus influence B, in imata precej neželenih učinkov (nespečnost, utrujenost, krči, koma). Oseltamivir in zanamivir sta novejši učinkovini, ki delujeta tudi na virus influence B. Pri obeh je pomembno, da jih vzamemo čim prej, a najkasneje v roku 48 ur po nastopu znakov gripe. Zdravljenje in preprečevanje gripe s pomočjo učinkovine zanamivir je priporočljivo samo za bolnike, starejše od 12 let, medtem ko se lahko oseltamivir uporablja tudi pri otrocih, starejših od enega leta. Najpogostejši stranski učinki so slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu.
Kot dekongestivi se uporabljajo simpatomimetiki in antihistaminiki. Simpatomimetiki razširijo dihalne poti. Uporabljajo se lahko v obliki tablet/ kapsul, kapljic ali pršil. Uporaba pršil pri otrocih pred šestim letom starosti ni primerna, saj nimajo dovolj širokih nosnic in s tem dovolj velike površine, ki bi omogočala njihovo ustrezno rabo. Pripravkov ne smemo uporabljati dlje od 7 dni. Zaradi stimulantnega delovanja na centralni živčni sistem je jemanje omenjenih zdravil pred spanjem neustrezno, saj lahko povzročijo stimulacijo srca, povišajo krvni tlak in zvišajo vrednosti krvnega sladkorja. Simpatomimetiki so torej kontraindicirani pri diabetikih, bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, bolnikih s povišanim krvnim tlakom in pri bolnikih s hipertiroidizmom.
Antihistaminiki lahko zmanjšajo izcedek iz nosu in kihanje. Prav tako pa zmanjšujejo pogostnost kašljanja in osušijo izcedke, povzročajo pa tudi zaspanost, zaradi česar je smiselna uporaba antihistaminikov in antitusikov pri suhem dražečem kašlju pred spanjem, kar omogoči bolniku miren spanec. Njihova uporaba ni primerna pri bolnikih s hipertrofijo prostate in glavkomom ozkega kota, zaradi neželenih antiholinergičnih stranskih učinkov (zaspanost, konstipacija, retenca urina, zamegljen vid). Stranski učinek zaspanosti se potencira ob sočasni uporabi alkohola. Pri nosečnicah, majhnih otrocih in kroničnih bolnikih je smiselna uporaba fiziološke raztopine, ki nima neželenih stranskih učinkov. Za zmanjševanje nosne kongestije se uporabljajo tudi inhalacije pare, ki so učinkovite tudi pri produktivnem kašlju. Para pomaga omehčati pljučne izločke, vlažen zrak pa umirja in blagodejno vpliva na celotna dihala. Kot dodatek vodi se lahko uporabljajo eterična olja (evkaliptusovo, smrekovo).
Pri izbiri zdravil za kašelj moramo biti predvsem pozorni na to, da produktivnega kašlja ne zdravimo z antitusiki, saj zveča možnost infekcije, še posebej pri kroničnem bronhitisu.
Med antitusike, ki so na voljo v prosti prodaji, spadata dekstrometorfanom in butamiratom. Na zdravniški recept pa se izdajata kodein in folkodin, pri čemer je slednji bolj primeren zaradi manjšega števila stranskih učinkov. Tako kodein kot tudi folkodin lahko povzročita zaspanost. Kot antitusiki se lahko uporabljajo tudi naravni pripravki, kot sta na primer med in pastile z izvlečki lišajev. Ti ščitijo sluznico pred draženjem in so, ker ne vsebujejo zdravilnih učinkovin in imajo običajno prijeten okus, primerni tudi za uporabo pri nosečnicah in majhnih otrocih.
Ekspektoranti delujejo neposredno na stimulacijo izločanja sluzi, saj povzročijo, da se izcedek zmehča in ga posledično lažje izkašljamo. Na voljo imamo bromheksin, metilcistein in zdravila rastlinskega izvora z izvlečki bršljana, jegliča, trpotca in timijana. Pri produktivnem kašlju je zelo pomembno, da je vnos tekočine v telo zadosten, saj tako omogočimo ustrezno hidracijo pljuč in na ta način se izmeček lažje zmehča in posledično izkašlja.
Med analgetiki so primerni za zdravljenje influence acetilsalicilna kislina, paracetamol in ibuprofen, tako samostojno kot tudi v kombiniranih pripravkih (na primer s kofeinom). Acetilsalicilne kisline ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih v starosti do 12 let (zaradi Reyevega sindroma), pri bolnikih z gastrointestinalnimi težavami, pri bolnikih z motnjami v strjevanju krvi, v nosečnosti, pri astmatikih in ob sočasni uporabi alkohola.
Paracetamol je precej varnejši od acetilsalicilne kisline, a vendar je pri njegovi uporabi potrebna previdnost, saj negativno vpliva na jetrna tkiva. Uporaba ibuprofena ni priporočljiva v primeru peptičnih ulkusov, motenj strjevanja krvi, preobčutljivosti in retence vode. Kofein, ki se uporablja v nekaterih pripravkih, povzroča večjo budnost in poveča mentalne zmožnosti, zato ga ni primerno uporabljati pred spanjem. Lahko tudi draži želodec.
Večina vnetij in bolečin v žrelu se razvije zaradi virusnih okužb, zato za njihovo zdravljenje uporabljamo predvsem pripravke, ki zmanjšajo občutek neugodja in bolečine, dokler se okužba ne pozdravi. Na voljo so ustne vode, pršila in pastile. Če bolnik za zdravljenje bolečega žrela uporablja ustno vodo, je ne sme pogoltniti, temveč izpljuniti. Pozornost pri uporabi omenjenih zdravil pa je treba nameniti sladkornim bolnikom, saj je za njih priporočljivo, da uživajo pripravke brez sladkorja.
Lekarne bodo v primeru pojava pandemije nove gripe skrbele za dobavo, shranjevanje in izdajanje gotovih zdravil ter izdelavo pripravkov s protivirusnimi učinkovinami. Nemoteno oskrbo s protivirusnimi zdravili in zdravili za simptomatsko zdravljenje pa bodo zagotavljale tudi v najbolj prizadetih okoljih. Ker je simptome gripe včasih mogoče zamenjati s simptomi prehlada, lekarniški farmacevti akcijo posvečajo še seznanjanju s temeljnimi značilnostmi, ki prehlad ločujejo od pandemske in sezonske gripe.