Priporočljivo je uživati veliko antioksidantov, ki med drugim izboljšujejo imunski sistem, s katerim se lahko v hladnejših mesecih ubranimo pred boleznimi, kot sta gripa in angina. Prva je virusna, druga pa bakterijska okužba, pri obeh pa se lahko pojavi kašelj, neproduktiven ali pa produktiven.

Verjetno se boste vprašali, kaj hočemo s tem povedati. Pravzaprav so rdeča nit celotnega uvodnega odstavka izrazi, ki jih vsi poznamo, če pa bi nas v šoli postavili pred tablo, nam morda njihova razlaga ne bi šla več gladko z jezika. Zato tokrat prestavljamo enciklopedijo izrazov, aktualnih v hladnejših mesecih.

Avtor: Anja Kuhar

 

 

Prosti radikali

Prosti radikali so molekule z nepopolno kemijsko zgradbo, nekakšni nestabilni atomi, ki potujejo po telesu in napadajo zdrave celice, da bi od njih dobili manjkajoče elektrone. Tako celice poškodujejo, zaradi česar vplivajo na pospešeno staranje kože in na živčni sistem, slabijo imunski sistem in celo povzročajo tveganje za nastanek rakavih obolenj. Največji vir prostih radikalov so onesnaževanje, sevanje, vnos škodljivih snovi v telo (pesticidi, alkohol, nikotin), stres in staranje, pa tudi običajni energijski procesi v naših celicah. In ko govorimo o prostih radikalih, ne moremo mimo antioksidantov, snovi, ki njihove posledice odstranjujejo.

 

Antioksidanti

Imenovani tudi lovilci prostih radikalov, so vsaka snov, ki upočasni ali ustavi delovanje prostih radikalov. Slednje namreč vežejo nase, se nato pretvorijo v stabilnejše spojine in izločijo iz telesa ter tako upočasnijo ali ustavijo oksidacijo molekul. Med najpomembnejše prištevamo karotenoide in flavonoide, pa tudi vitamine z antioksidativnim delovanjem (A, C, E), aminokisline itd. Najdemo jih v hrani, še posebej v zelenjavi in sadju, ter različnih prehranskih dopolnilih. Med bolj znane vire sodijo zeleni čaj, paradižnik, rdeče grozdje, korenček in celo kava. Uživanje antioksidantov izdatno pripomore k ravnovesju in našemu zdravju, najuspešnejši pa so, če jih uživamo v različnih kombinacijah.

 

Gripa

Virus gripe, imenovane tudi influenca, je akutno virusno obolenje dihal, ki ni med nami nič novega, saj posebno v hladnejših jesenskih mesecih rad povzroča epidemije.

Simptomi, ki najbolj jasno opozarjajo, da nas je v posteljo položila gripa, so visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, izguba apetita ter močna utrujenost. Tipična za gripo sta tudi glavobol in mrazenje, redkeje pa se pojavi zamašen nos in prebavne težave. Najpogostejši zapleti pri gripi so bakterijske okužbe dihal, bronhitis in pljučnica.

Virus se prenaša kapljično, če smo v stiku z okuženim, pa preko kihanja, kašljanja in celo dotikanja okuženih površin (kljuke, jedilni pribor, kozarci), na katerih se virus lahko obdrži nekaj ur. Inkubacijska doba virusa gripe traja 1–4 dni, prebolevamo pa jo lahko tudi do tri tedne. Če nas položi, je najbolje bolezen odležati in uživati zadosti tople tekočine ter vitaminov in mineralov. In ker je preventiva boljša kot kurativa, se je dobro izogibati zaprtih prostorov, v katerih se v hladnejših mesecih leta zadržuje večje število ljudi.

Ob tem pa naj položimo na srce – gripa je virusna in ne bakterijska okužba, zato je ne zdravimo z antibiotiki, razen ob bakterijskih zapletih, o čemer pa odloči osebni zdravnik.

 

Angina

Bolezen, značilna predvsem za otroke med 4. in 15. letom starosti, je angina. In čeprav otroška pesmica pravi, da je ‘angina bolezen fina’, ni na njej prav nič finega. Govorimo namreč o okužbi oziroma vnetju mandljev, ki ga imenujemo tudi tonzilitis, poleg mandljev pa je lahko vneta tudi žrelnica. Za razliko od gripe, ki jo povzroča virus, angino največkrat povzroča bakterija (streptokok), zato je zdravljenje z antibiotiki na mestu.

Na angino posumimo, ko se pojavi boleče žrelo, oteženo požiranje in povišana telesna temperatura (nad 38 stopinj), povečane žrelne bezgavke ter neprijeten zadah iz ust. Še posebno za otroke so značilne bolečine v trebuhu. Če se pojavi ‘malinast’ jezik, govorimo o škrlatinki – specifični otroški angini. Pogosto se pojavi tudi okužba srednjega ušesa.

Prenaša se kapljično, med govorjenjem, s kihanjem, kašljanjem in tudi z dotikanjem okuženih površin. Če nas je napadla angina, jo je treba odležati v postelji. V pomoč si lahko pripravimo obkladke za vrat ter seveda uživamo antibiotike, ki jih je predpisal zdravnik.

 

Produktiven kašelj

Kašelj je refleksno dejanje telesa, ki se pojavi, ko so dihalne poti vzdražene ali zamašene ter jih na ta način pomaga čistiti. Za telo je izredno koristen, saj pomaga izločiti patogene snovi in mikrobe.

Produktiven, moker kašelj je tisti, pri katerem izkašljujemo gosto sluz oziroma izmeček. Ta sicer običajno nastaja v dihalnih poteh, čezmerne izločke pa mora telo odstraniti. Navadno je produktiven kašelj značilen za prehladna obolenja in kaže na izvor v spodnjih dihalih, lahko pa je tudi posledica alergije ter težav, ki jih povzroča kajenje.

Če izkašljujemo sluz, bodimo pozorni na njeno barvo. Belkasta kaže na virusno obolenje, rumena ali zelenkasta kaže na okužbo z bakterijo, rdečkasta pa na prisotnost krvi. V tem primeru gre lahko le za počeno žilico, posledico prenaprezanja pri kašlju, vendar pa kri v sluzi ni zanemarljiva in zahteva takojšen obisk pri zdravniku.

Kašelj si lahko olajšamo z blagodejnim vdihavanje pare, pomagamo pa si lahko tudi z zdravili – ekspektoransi, ki sluz redčijo in mehčajo ter tako olajšujejo njeno izkašljevanje. Nikar pa ne jemljimo tistih, ki kašljanje zavirajo, to je lahko nevarno in vodi v dodatno obolenje dihalnih poti.

 

Pri obeh vrstah kašlja poskrbimo za zadosten vnos tekočine v telo ter različne vrste inhalacij.

Tako pri produktivnem kot pri suhem kašlju so izredno učinkovita različna zelišča in poparki, čaji ter razni pripravki iz njih.

Pri produktivnem kašlju bodo prav prišli jeglič, materina dušica in bršljan, pri neproduktivnem pa trpotec, smrekovi vršički, pa navadni slez, ki pomaga pri tvorjenju sluzi, brestovo lubje, črna detelja in islandski lišaj.

 

Neproduktiven kašelj

Neproduktiven kašelj je suh in brez izkašljevanja, z njim pa se telo skuša boriti proti okužbi. Lahko nastane kot predhodni stadij produktivnega kašlja in zgodaj pri virusni okužbi, poznamo pa tudi psihogeni kašelj.

Suhega kašlja načeloma ni pametno zavirati, razen če je resnično moteč. Če nas draži suh kašelj, si lahko pomagamo s toplo tekočino (juho ali čajem) ter z medom, ki deluje tudi antiseptično. Blagodejen učinek dosežemo, če ga zmešamo s kurkumo. Posežemo lahko tudi po lekarniških pripravkih: na voljo so nam antitusiki – zdravila za pomiritev kašlja, ki blažijo refleks in pomirjajo sluznico, poznamo pa tudi zdravila, ki delujejo na center za kašelj v možganih in ga zavirajo kemično.

Zavedati se moramo, da je kašelj navadno le simptom, zato se moramo namesto na zdravljenje kašlja osredotočiti na zdravljenje vzroka, ki ga spodbuja. Če se suh kašelj vleče dalj časa, nikar ne odlašajmo z obiskom zdravnika.

 

Virusne, bakterijske in glivične okužbe

Poznamo tri vrste okužb: virusne, bakterijske in glivične. Virusi so majhni patogeni, ki se lahko razmnožujejo le v živih celicah in povzročajo nalezljive bolezni. Trenutno so za nas najbolj aktualni respiratorni virusi, ki povzročajo obolenja dihal, kot npr. gripa.

Bakterije so mikroorganizmi, ki živijo v našem telesu ali pa jih vanj vnesemo. In ko se ravnovesje podre, pride do okužbe. Ena takšnih je tudi zgoraj opisana angina.

Glive pa so tretja vrsta okužb, ki najpogosteje povzročajo vnetja na koži, pri ljudeh, ki imajo oslabljen imunski sistem, pa lahko tudi drugje po telesu.

Za vse tri vrste okužb obstajajo zdravila, vendar pa le za bakterijske okužbe velja, da jih zdravimo z antibiotiki, ki naj jih predpiše zdravnik.

 

December 2013