Iščite po prispevkih
Avtor: Saša Vrbančič
Kakovost zraka, ki ga vdihavamo, je zaradi industrijskega onesnaževanja in avtomobilskih plinov vedno slabša. Obrambna funkcija sluznic je pogosto preobremenjena. Padec imunskega sistema povzroči marsikatero nevšečnost, še posebej ob menjavi letnih časov ali pozimi, ko je zrak mrzel, naše telo pa podhranjeno s toploto, sončnimi žarki in vsesplošno kondicijo. Zato se število prehladnih obolenj poveča, kronične bolezni bronhijev in obnosnih votlin ter alergije, kot so seneni nahod in astma, pa so pogostejše.
Gibanje, svež zrak in zdrava prehrana krepijo pljuča, bronhije in vse telo. Koristi pa tudi uživanje česna, timijana in žajblja, ki jih kot začimbe dodajamo juham in solatam.
Prehladi so med najpogostejšimi boleznimi. Povzročajo jih virusi, drobceni bolezenski klici, ki so ponavadi vzrok za okužbo zgornjih dihalnih poti, posledica te okužbe pa so lahko bolečine v grlu, nahod, kašelj, glavobol in boleči udi. Vročične prehlade pogosto poimenujemo gripa. Vendar je prava gripa ponavadi hujša in traja dlje, vedno pa jo spremlja visoka vročina. Gripo povzročajo izredno trdovratni virusi, ki imajo lahko hujše posledice kot preprosti prehladi. Vsak val gripe povzroči poseben virus. Prava gripa je močno nalezljiva in se hitro razširi. Če zbolimo, moramo v posteljo, se posvetovati z zdravnikom, nikakor pa ne smemo hoditi okoli ali celo delati.
Kadar sta na delu kašelj in nahod, je dobro, da zamenjamo čaje za umiritev kašlja s čaji, ki povzročajo potenje in povečajo odpornost. Že od nekdaj je veljalo, da moramo ob vročini počivati, se dva ali tri dni postiti ob čaju in polagati mrzle obkladke na meča. Verjetno se počutite kot ožeta cunja, zato kar v posteljo in počivati.
Cvetovi bezga in lipe povzročajo potenje in krepijo odpornost.
Bezgovi cvetovi
So že od nekdaj poznani kot ljudsko zdravilo. Pospešujejo potenje in izločanje seča in spodbujajo delovanje imunskega sistema. Zlasti primerne so za čajne mešanice, ki preprečujejo prehlad.
Pripravimo si poparek: 2 čajni žlički cvetja prelijemo s skodelico kropa. Večkrat dnevno popijemo 1 skodelico vročega čaja. Lahko ga sladkamo z medom.
Lipovi cvetovi
Lipov čaj povzroča potenje in nekoliko blaži krče. Tudi lipove cvetove uporabljamo v čajnih mešanicah, čeprav nekateri raziskovalci trdijo, da bi stalno uživanje lipovega čaja lahko škodilo srcu, zato ga ne smemo uporabljali dlje časa. Lipovi cvetovi spodbujajo potenje, srčni bolniki pa naj se potenju izogibajo!
Poparek: 1–2 čajni žlički cvetov prelijemo s skodelico kropa. Ko je bolezen akutna, naj bi spili večkrat dnevno eno skodelico čim bolj vročega čaja. Lahko ga sladkamo z medom.
Tudi kamilice blažijo vnetje pri prehladu in delujejo protibakterijsko, hkrati pa pomirjajo in blažijo krče. Pospešujejo tudi potenje, prepričani pa smo, da ne manjkajo skoraj v nobenem gospodinjstvu, saj že od nekdaj veljajo kot vsestransko uporabna rastlina.
Poparek: 1–2 čajni žlički kamiličnih cvetov prelijemo s kropom in pijemo 2- do 3-krat dnevno.
Cvetovi ognjiča
Cvetovi ognjiča zavirajo vnetja, blažijo krče in pospešujejo limfni obtok. Uporabljamo jih, ko imamo otekle bezgavke, pri prehladu in drugih okužbah, ki povzročajo vnetja, pa tudi v čajih za spodbujanje presnove in čiščenje krvi.
Pripravimo si poparek: čajno žličko cvetov prelijemo s skodelico kropa, pustimo stati 10 minut, precedimo in popijemo 2–3 skodelice dnevno. Lahko pa cvetove pomešamo v čaj, ki ga pijemo.
Ameriški slamnik
je najboljše sredstvo za krepitev odpornosti pri najrazličnejših okužbah. Severnoameriški Indijanci so ga uporabljali za celjenje ran. Znanstveni dokazi pa govorijo tudi o učinkih pri spodbujanju imunskega sistema ob okužbah z virusi. V lekarni lahko kupimo izvleček slamnika. Če je prehlad v začetni ali že razviti fazi, vzamemo 50 kapljic, nato pa naslednja dva dneva 20 kapljic vsake 3 ure in nato 3-krat dnevno 30 kapljic. Slamnik bo delovanje odpornosti le spodbujal in ko je ta v polnem teku, nadaljnje poživljanje ni več potrebno.
Naše stare mame so hren in kapucinko poznale kot »naravni antibiotik« in jih pripravljale na naslednji način:
Hren
Hrenove pripravke uporabljamo kot rastlinski antibiotik proti okužbam dihalnih poti in sečil. Surov nariban hren zmešamo z medom. Pripravek odlično pospešuje izkašljevanje pri prehladu.
Kapucinka
Deluje antibiotično, razkužuje in krepi odpornost. Droben ščepec (1/2 čajne žličke) bo zadoščal. Prelijemo s skodelico kropa ali potresemo po solati. Dodajamo k čaju proti prehladu.
Kašelj je zelo nadležen. Pri vsaki vrsti kašlja se je dobro izogibati dejavnikom, ki spodbujajo kašelj, na primer zakajenim prostorom in prepihu. Poleg tega poskrbimo, da živimo v čistem zraku in v primerni zračni vlagi. Pomaga priprava za vlaženje zraka. Uživajmo veliko vitamina C, sluznice pa naj bodo vlažne, zato po požirkih pijemo z medom sladkane tople napitke in čaje za umirjanje kašlja. V prostorih, kjer bivamo, si postavimo posodo za izparevanje, v katero kanemo nekaj kapljic evkaliptusovega ali smrekovega olja. Tudi olje iglic ruševja vsebuje vrsto zdravilnih snovi za naše bronhije. Preden gremo spat, si prsi natremo z bronhialnim balzamom, ki ga lahko kupimo v lekarni. S tem bomo pospešili prekrvavljenost in vdihavali zdravilne hlape. V primeru, da kašelj traja več kot tri tedne, moramo k zdravniku. Poleg vitamina C krepita odpornost telesa tudi vitamina A in E.
Pri hripavosti pomaga grgranje. V ljudskem zdravilstvu pri hripavosti že stoletja uporabljajo zelišča, ki mehčajo tkivo. Med najbolj svetovanimi in uporabljanimi je žajbelj. Pomaga pa tudi čaj iz bezgovih cvetov.
Kako pripravimo žajbelj?
Prgišče žajbljevih listov damo v pol litra hladne vode in počakamo, da zavre, nato ga za pet minut odstavimo in precedimo. Na koncu mu dodamo še žlico medu in žličko kisa, dobro premešamo in grgramo večkrat na dan.
Vročina ni bolezen, ampak je spremljevalka prehlada ali gripe. Obrambni mehanizmi telesa se namreč močno upirajo povzročiteljem bolezni, zato presnova kot del obrambnega sistema deluje s polno paro. Če imamo vročino, potem mirujmo in ne obremenjujmo telesa z nepotrebnimi dejavnostmi. Varujmo se pred mrazom in prepihom. Vročino zbijajmo, ko preseže 39 °C. Če smo nemirni, zmedeni, ali se pojavijo vročični krči, se posvetujmo z zdravnikom.
Nekaj koristnih napotkov za pripravo kakovostnega čaja
Prevretek – čajno mešanico prevremo
Poparek – čajno mešanico poparimo z vrelo vodo, ne kuhamo
Če ste se vrnili domov premraženi, premočeni in se vam zdi, da se kar ne morete ogreti, so nožne kopeli dober način, da preprečite prehlad. V kad natočite vodo, ogreto na 37 °C. Sega naj do goleni. Temperaturo postopoma zvišujte. Kopel naj traja 10 minut. Noge osušite in obujte tople nogavice. Učinek kopeli bomo povečali, če bomo pred njo popili dve skodelici vročega lipovega čaja ali čajno mešanico lipovega in bezgovega cvetja. Toda pozor! Ne izvajajmo teh kopeli, če imamo bolezni ven ali srca in krvnega obtoka. Enak učinek bomo dosegli z 10-minutno vročo kopeljo, v katero bomo kanili 8 kapljic smrekovega, evkaliptusovega ali eteričnega olja materine dušice. Spet previdno vsi, ki imate kakršnekoli težave s srcem, z venami ali s krvnim obtokom!
Januar, 2012