Ali ste vedeli, da v Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot 60.000 ljudi? Gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, pri kateri je prisotna akutna okužba dihal, ki jo povzročajo virusi influence. Obstajata dva glavna tipa virusov influence (A in B), ki povzročata vsakoletne epidemije gripe. Slednje se običajno pojavijo v zimskih mesecih. Hude epidemije gripe pri ljudeh so sicer redke, če pa se pojavijo hujše oblike od običajnih sezonskih izbruhov, tovrstne množične primere okužb imenujemo pandemije. Za slednje je značilno, da se pojavi nov virus gripe, ki se širi po vsem svetu z enako hitrostjo kot običajna gripa.

 

Če se zadržujemo v bližini bolnika, ki ima gripo, moramo biti zelo previdni. Kadar bolnik kašlja in kiha, nastajajo okužene kapljice. Te kapljice okužijo okolico bolnika in tako tudi ostali, ki smo v bližini bolnika ali se dotikamo okuženih predmetov (pohištva, stikal, ročajev ipd.) preko rok prenesemo virus v usta, na nosno ali očesno sluznico in se tako tudi sami okužimo.

 

Kdaj si je nujno treba umiti ali razkužiti roke?

• Vsak dan, vedno in povsod, kjer rok ni mogoče umiti z milom in vodo;
• v šoli, službi, javnih ustanovah, trgovinah oziroma vsepovsod, kjer se zadržuje veliko ljudi;
• po vsakem stiku z denarjem;
• po stiku z različnimi površinami, zlasti takšnimi, ki se jih dotika več ljudi (računalniške tipkovnice, telefonske slušalke, mize, kljuke, stikala);
• pred in po rokovanju;
• pred pripravo obrokov, pred in po jedi (zlasti v restavracijah);
• pred in po uporabi toaletnih prostorov;
• po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi;
• pri igri z otroki in po uporabi otroških igral;
• pred in po obisku v bolnišnicah ter po obisku bolnika;
• po kašljanju, kihanju ali smrkanju;
• po praznjenju pomivalnega stroja;
• na potovanjih;
• pred vstavljanjem kontaktnih leč;
• po dotikanju smeti, hišnih ljubljenčkov ali krvi;
• po uporabi dvigal, avtomatov za hrano in pijačo, kavomatov ter odpiranju ter zapiranju vrat;
• pri različnih dnevnih aktivnostih in opravkih (npr. po nakupovanju ipd.).

 

Preprosta navodila za čiste roke

Za pravilno umivanje rok sta nujno potrebna milo in topla, tekoča voda. Z drgnjenjem rok milo razgradi maščobo in umazanijo, ki vsebujeta večino mikrobov. Umivanje rok z milom in vodo naj traja najmanj 40 sekund, saj boste le tako lahko odstranili večino bakterij. Roke si obrišite s primerno papirnato brisačo, s katero se bo odstranila vsa umazanija. Če ste pobudnik ekoinciative in uporabljate pralne brisače iz frotirja, poskrbite za pogosto menjavo in pranje brisač, saj se v nasprotnem primeru umazanija prenese nazaj na vaše ali tuje roke. Po tem, ko ste si obrisali roke, zaprite vodo tako, da se pipe dotaknete s papirnato brisačo, s katero ste si pred tem osušili roke. Izognili se boste ponovnemu nanosu umazanije nazaj na roke.

 

Dezinfekcija rok

Kadar rok ne morete umiti, uporabite dezinfekcijsko sredstvo. Dezinfekcijsko sredstvo nanašajte na suhe roke, saj voda zmanjšuje njegovo učinkovitost. Dezinfekcija rok je lahko tudi dodatna mera zagotavljanja visoke ravni osebne higiene, saj z razkuževanjem rok uničimo do stokrat več bakterij kot z umivanjem. Z dezinfekcijo učinkovito zmanjšamo možnost okužb, saj odstranimo mikroorganizme in hkrati preprečimo njihovo širjenje. Umivanje z dezinfekcijskim sredstvom naj traja okoli 15 sekund oz. dokler se dezinfekcijsko sredstvo na rokah povsem ne posuši.

 

Ali prepoznate simptome gripe?

Gripa se začne naenkrat, običajno z mrazenjem, ki ga spremljajo visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj in bolečine v žrelu. Pri majhnih otrocih lahko poteka brez značilnih simptomov in jo težje ločimo od drugih virusnih okužb. Večina okuženih ljudi ozdravi v tednu ali dveh. Okužba navadno kljub neprijetnim posledicam poteka blago, le pri redkih bolnikih pride do zapletov, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Če zbolimo, ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo z izbranim zdravnikom. Kadar kihamo ali kašljamo, si usta in nos pokrijemo z robčkom, če pa robčka nimamo, kihamo in kašljamo v rokav. Robčke takoj po uporabi zavržemo. Kadar se zadržujemo v bližini drugih, je priporočljivo, da si z masko prekrijemo nos in usta.

 

10 najbolj okuženih javnih površin

Otroško igrišče ni edino javno mesto, kjer bi si po uporabi morali obvezno umiti roke. Nevarni virusi in bakterije prežijo na vas tudi na številnih drugih površinah:

1. Otroško igrišče
2. Avtobusna postajališča (držala za roko)
3. Javna stranišča (v nakupovalnih središčih ipd.)
4. Držala nakupovalnih vozičkov
5. Držala na tekočih stopnicah in ograjah
6. Naslonjala stolov in stoli (na železniških postajah, avtobusne čakalnice)
7. Gumbi na avtomatih za hrano in pijačo ter bankomatih
8. Pisala in pulti na javnih mestih (v bankah, trgovinah, poštah)
9. Telefoni, ki jih uporablja več uporabnikov (v službi, javni telefoni)
10. Gumbi v dvigalih

Če vas zagrabi kašelj

Kašelj je obrambni odziv telesa, ki omogoča, da se dihalne poti očistijo. V večini primerov nastane zaradi draženja sluznice dihal. Poznamo dve obliki kašlja, produktivno in neproduktivno obliko. Produktivni kašelj spremlja prekomerno nastajanje sluzi v dihalih, pri neproduktivnem pa gre za suh in dražeč kašelj.

Kadar v dihalnih poteh nastaja preveč bronhialne sluzi, torej pri produktivnem kašlju, ki ovira zračenje pljuč, je priporočljivo jemati zdravila, ki odvečno sluz zmehčajo ali jo utekočinijo. Zdravila, ki na tak način olajšajo izkašljevanje, so t .i. ekspektoransi in mukolitiki. Cilj zdravljenja kašlja v tem primeru ni njegovo preprečevanje, temveč izkašljevanje. Produktivni ali vlažni kašelj je ključen za zagotavljanje čistih in prehodnih dihalnih poti.

Poznamo še suho, neproduktivno obliko kašlja, ki se pojavlja v večkratnih zaporednih sunkih. Ta bolnika izčrpava ter moti njegovo aktivnost in počitek. V tem primeru izkašljevanje ne koristi. Suh kašelj je treba pomiriti. V ta namen uporabljamo zdravila, ki jih imenujemo antitusiki.

 

Ob zamašenem nosu

Nos je kar naenkrat zamašen, začutimo izcedek iz nosu, pogosto ga spremlja občutek, da ni vonja, občutimo pritisk v predelu obraza, čela. Oteženo je dihanje skozi nos. Spremljajoči bolezenski znaki so še: glavobol, zvečana telesna temperatura, kašelj, oteklina nad očmi in na obrazu, lahko tudi zobna bolečina, slab zadah iz ust, utrujenost, boleče žrelo. Glavni vzrok za akutni rinosinusitis je virus navadnega prehlada. Če so bolezenski znaki blagi, lahko ukrepamo sami in se ravnamo po priporočilih za navadni prehlad. Če pa so bolezenski znaki po petih dneh še vedno prisotni ali se stopnjujejo, bo zdravnik sprva predpisal nosne glukokortikoide v razpršilu in/ali antibiotik v obliki tablet.

 

Kaj lahko sami storimo, da se rinosinusitis ne bi pojavil?

V času viroz se izogibajte stikom z obolelimi ljudmi, redno si umivajte roke z milom in vodo ter vsakoletno obnovite cepljenje proti gripi. Izogibajte se neprezračenim, zakajenim prostorom in čim bolj navlažite zrak v bivalnem okolju (para z dodatkom eteričnega olja, uporaba vlažilcev zraka), ne pijte alkoholnih pijač. Akutni rinosinusitis je večinoma popolnoma ozdravljiva bolezen. Pravočasno pomislite nanjo, saj je curljanje iz nosu precej neprijetna zadeva.

 

Ameriški slamnik

Evropska znanstvena kooperativa o fitoterapiji (ESCOP) priporoča uporabo ameriškega slamnika za pomožno zdravljenje gripoznih okužb in vnetje sečil ter za preprečevanje prehladov. Rastlino lahko uporabljamo kot pomožno terapijo, pa tudi kot preventivo pri ponavljajočih se okužbah dihalnih poti in sečil. Spodbudni učinek na imunski sistem ter delovanje proti bakterijam in virusom je namreč znanstveno dokazan. Dober učinek se je pokazal tudi pri zdravljenju bronhitisa.

Poleg omenjenih zdravilnih učinkov pa so v ljudskem zdravilstvu ameriški slamnik uporabljali zunanje tudi kot razkužilo pri ognojkih in turih ter pri površinskih ranah, ki se slabo celijo. Rastlino so uporabljali pri opeklinah in tudi pri zastrupitvah, na primer pri pikih kač.

Čaj ni priporočljiv, zato uporabljamo pripravljena zdravila, ki jih je mogoče kupiti v lekarni, in sicer kapljice, tablete, pastile za lizanje, mazila za zunanjo uporabo itd. Obvezno moramo upoštevati priložena navodila oz. se posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.

 

Pozornost ni odveč

Ameriškega slamnika naj ne uporabljajo osebe, ki so alergične na rastline iz družine košaric oz. nebinovk. Prav tako je odsvetovana njena uporaba osebam, ki imajo kronična obolenja, kot so AIDS, multipla skleroza in tuberkuloza ali druga avtoimunska obolenja. Ker izsledkov o dolgoročnih raziskavah ni, naj uživanje pripravkov iz ameriškega slamnika ne presega sedem do osem tednov. V redkih primerih lahko pride do alergijskih reakcij s kožnimi izpuščaji, srbenjem, z otečenim obrazom, s težavami pri dihanju, z omotico ipd.

 

Za vnetja žrela so odgovorni različni povzročitelji 

Poznamo virusne, bakterijske in glivične okužbe ali vnetja zaradi delovanja dražilnih sredstev. Med bakterijami je treba izpostaviti najpogostejšega povzročitelja, in sicer ß-hemolitični streptokok. Virusni povzročitelji so adenovirusi, respiratorni sincicijski virus (RSV), rinovirusi, Eppstein-Barr virus (EBV). Lahko je prisotnih tudi več povzročiteljev, kombinacije najprej virusnega vnetja, ki se nadaljuje z bakterijskim vnetjem.

 

Kako ga prepoznamo?

Običajno se začne z neprijetnim občutkom pekoče bolečine v žrelu, kasneje se pridruži stalen občutek bolečine v žrelu, za nosom, na mehkem nebu. Bolečina je hujša pri požiranju. Pri hudih oblikah bolezni  je onemogočeno požiranje hrane, pijače, celo sline. Težave se lahko začnejo z znaki običajnega prehlada, zamašenega nosu ali so povezane s splošnim slabim počutjem, z visoko temperaturo, bolečinami v mišicah in glavobolom. Vsem naštetim simptomom se pridružijo še boleče in otekle bezgavke na vratu.

 

Samozdravljenje ne za vsako ceno

Veliko večino vnetij žrela lahko pričnemo zdraviti sami. Če se kljub običajnim ukrepom (počitek, pitje toplih tekočin ter uživanje blagih analgetikov) stanje slabša ali traja več kot nekaj dni in obenem opažamo še visoko temperaturo, je treba obiskati zdravnika. Priporočam pa previdnost pri odločanju o sredstvih, ki bi nam olajšala težave. Na trgu je namreč ogromno različnih sredstev za samopomoč, a prekomerno jemanje le-teh (po dve ali tri različne vrste pastil, še pripravek v razpršilu in podobno) izsuši sluznico in lahko podaljšuje težave.

 

Kdaj antibiotik?

Antibiotik je zdravilo, ki je učinkovito v boju proti bakterijskim povzročiteljem vnetij žrela. Pri virusnih vnetjih ne pomaga, ne zbija temperature in ne pomaga pri lajšanju bolečin. Za uvedbo antibiotika se odloči zdravnik po pregledu in preiskavah, ki so na voljo. Včasih je odločitev enostavna in hitra, drugič si pomagamo z odvzemom krvi in s pregledom laboratorijskih vrednosti ali s hitrimi testi za najpogostejšega bakterijskega povzročitelja – streptokok.

 

Poskrbite za kožo pozimi

1. Poskrbite za vlaženja zraka in redno prezračevanje prostorov, v katerih bivate.
2. Tudi pozimi spijte vsaj osem kozarcev vode na dan za hidratacijo od znotraj.
3. Kožo dodatno vlažite s serumi, ki prodrejo v globlje plasti.
4. Kakovosten puder kožo zaščiti pred škodljivimi vplivi iz okolja.
5. Ne pozabite, da je tudi pozimi pomembna zaščita pred UV-žarki.
6. Izogibajte se vročim kopelim in prham, ki kožo dodatno obremenjujejo in razdražijo.
7.   Roke potrebujejo zaščito čez cel dan, zato jim privoščite primerno in redno nego.
8. Ne pozabite na lase – pozimi jih negujte s hranilno obnovitveno nego.
9. Odmrle kožne celice redno odstranjujte z nežnim pilingom za bolj sijočo in zdravo polt.

 

 

Januar, 2014