Če se zadržujemo v bližini bolnika, ki ima gripo, moramo biti zelo previdni. Kadar bolnik kašlja in kiha, nastajajo okužene kapljice. Te kapljice okužijo okolico bolnika in tako tudi ostali, ki smo v bližini bolnika ali se dotikamo okuženih predmetov (pohištva, stikal, ročajev ipd.) preko rok prenesemo virus v usta, na nosno ali očesno sluznico in se tako tudi sami okužimo.
Za pravilno umivanje rok sta nujno potrebna milo in topla, tekoča voda. Z drgnjenjem rok milo razgradi maščobo in umazanijo, ki vsebujeta večino mikrobov. Umivanje rok z milom in vodo naj traja najmanj 40 sekund, saj boste le tako lahko odstranili večino bakterij. Roke si obrišite s primerno papirnato brisačo, s katero se bo odstranila vsa umazanija. Če ste pobudnik ekoinciative in uporabljate pralne brisače iz frotirja, poskrbite za pogosto menjavo in pranje brisač, saj se v nasprotnem primeru umazanija prenese nazaj na vaše ali tuje roke. Po tem, ko ste si obrisali roke, zaprite vodo tako, da se pipe dotaknete s papirnato brisačo, s katero ste si pred tem osušili roke. Izognili se boste ponovnemu nanosu umazanije nazaj na roke.
Kadar rok ne morete umiti, uporabite dezinfekcijsko sredstvo. Dezinfekcijsko sredstvo nanašajte na suhe roke, saj voda zmanjšuje njegovo učinkovitost. Dezinfekcija rok je lahko tudi dodatna mera zagotavljanja visoke ravni osebne higiene, saj z razkuževanjem rok uničimo do stokrat več bakterij kot z umivanjem. Z dezinfekcijo učinkovito zmanjšamo možnost okužb, saj odstranimo mikroorganizme in hkrati preprečimo njihovo širjenje. Umivanje z dezinfekcijskim sredstvom naj traja okoli 15 sekund oz. dokler se dezinfekcijsko sredstvo na rokah povsem ne posuši.
Gripa se začne naenkrat, običajno z mrazenjem, ki ga spremljajo visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj in bolečine v žrelu. Pri majhnih otrocih lahko poteka brez značilnih simptomov in jo težje ločimo od drugih virusnih okužb. Večina okuženih ljudi ozdravi v tednu ali dveh. Okužba navadno kljub neprijetnim posledicam poteka blago, le pri redkih bolnikih pride do zapletov, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Če zbolimo, ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo z izbranim zdravnikom. Kadar kihamo ali kašljamo, si usta in nos pokrijemo z robčkom, če pa robčka nimamo, kihamo in kašljamo v rokav. Robčke takoj po uporabi zavržemo. Kadar se zadržujemo v bližini drugih, je priporočljivo, da si z masko prekrijemo nos in usta.
Otroško igrišče ni edino javno mesto, kjer bi si po uporabi morali obvezno umiti roke. Nevarni virusi in bakterije prežijo na vas tudi na številnih drugih površinah:
Kašelj je obrambni odziv telesa, ki omogoča, da se dihalne poti očistijo. V večini primerov nastane zaradi draženja sluznice dihal. Poznamo dve obliki kašlja, produktivno in neproduktivno obliko. Produktivni kašelj spremlja prekomerno nastajanje sluzi v dihalih, pri neproduktivnem pa gre za suh in dražeč kašelj.
Kadar v dihalnih poteh nastaja preveč bronhialne sluzi, torej pri produktivnem kašlju, ki ovira zračenje pljuč, je priporočljivo jemati zdravila, ki odvečno sluz zmehčajo ali jo utekočinijo. Zdravila, ki na tak način olajšajo izkašljevanje, so t .i. ekspektoransi in mukolitiki. Cilj zdravljenja kašlja v tem primeru ni njegovo preprečevanje, temveč izkašljevanje. Produktivni ali vlažni kašelj je ključen za zagotavljanje čistih in prehodnih dihalnih poti.
Poznamo še suho, neproduktivno obliko kašlja, ki se pojavlja v večkratnih zaporednih sunkih. Ta bolnika izčrpava ter moti njegovo aktivnost in počitek. V tem primeru izkašljevanje ne koristi. Suh kašelj je treba pomiriti. V ta namen uporabljamo zdravila, ki jih imenujemo antitusiki.
Nos je kar naenkrat zamašen, začutimo izcedek iz nosu, pogosto ga spremlja občutek, da ni vonja, občutimo pritisk v predelu obraza, čela. Oteženo je dihanje skozi nos. Spremljajoči bolezenski znaki so še: glavobol, zvečana telesna temperatura, kašelj, oteklina nad očmi in na obrazu, lahko tudi zobna bolečina, slab zadah iz ust, utrujenost, boleče žrelo. Glavni vzrok za akutni rinosinusitis je virus navadnega prehlada. Če so bolezenski znaki blagi, lahko ukrepamo sami in se ravnamo po priporočilih za navadni prehlad. Če pa so bolezenski znaki po petih dneh še vedno prisotni ali se stopnjujejo, bo zdravnik sprva predpisal nosne glukokortikoide v razpršilu in/ali antibiotik v obliki tablet.
V času viroz se izogibajte stikom z obolelimi ljudmi, redno si umivajte roke z milom in vodo ter vsakoletno obnovite cepljenje proti gripi. Izogibajte se neprezračenim, zakajenim prostorom in čim bolj navlažite zrak v bivalnem okolju (para z dodatkom eteričnega olja, uporaba vlažilcev zraka), ne pijte alkoholnih pijač. Akutni rinosinusitis je večinoma popolnoma ozdravljiva bolezen. Pravočasno pomislite nanjo, saj je curljanje iz nosu precej neprijetna zadeva.
Evropska znanstvena kooperativa o fitoterapiji (ESCOP) priporoča uporabo ameriškega slamnika za pomožno zdravljenje gripoznih okužb in vnetje sečil ter za preprečevanje prehladov. Rastlino lahko uporabljamo kot pomožno terapijo, pa tudi kot preventivo pri ponavljajočih se okužbah dihalnih poti in sečil. Spodbudni učinek na imunski sistem ter delovanje proti bakterijam in virusom je namreč znanstveno dokazan. Dober učinek se je pokazal tudi pri zdravljenju bronhitisa.
Poleg omenjenih zdravilnih učinkov pa so v ljudskem zdravilstvu ameriški slamnik uporabljali zunanje tudi kot razkužilo pri ognojkih in turih ter pri površinskih ranah, ki se slabo celijo. Rastlino so uporabljali pri opeklinah in tudi pri zastrupitvah, na primer pri pikih kač.
Čaj ni priporočljiv, zato uporabljamo pripravljena zdravila, ki jih je mogoče kupiti v lekarni, in sicer kapljice, tablete, pastile za lizanje, mazila za zunanjo uporabo itd. Obvezno moramo upoštevati priložena navodila oz. se posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.
Ameriškega slamnika naj ne uporabljajo osebe, ki so alergične na rastline iz družine košaric oz. nebinovk. Prav tako je odsvetovana njena uporaba osebam, ki imajo kronična obolenja, kot so AIDS, multipla skleroza in tuberkuloza ali druga avtoimunska obolenja. Ker izsledkov o dolgoročnih raziskavah ni, naj uživanje pripravkov iz ameriškega slamnika ne presega sedem do osem tednov. V redkih primerih lahko pride do alergijskih reakcij s kožnimi izpuščaji, srbenjem, z otečenim obrazom, s težavami pri dihanju, z omotico ipd.
Poznamo virusne, bakterijske in glivične okužbe ali vnetja zaradi delovanja dražilnih sredstev. Med bakterijami je treba izpostaviti najpogostejšega povzročitelja, in sicer ß-hemolitični streptokok. Virusni povzročitelji so adenovirusi, respiratorni sincicijski virus (RSV), rinovirusi, Eppstein-Barr virus (EBV). Lahko je prisotnih tudi več povzročiteljev, kombinacije najprej virusnega vnetja, ki se nadaljuje z bakterijskim vnetjem.
Običajno se začne z neprijetnim občutkom pekoče bolečine v žrelu, kasneje se pridruži stalen občutek bolečine v žrelu, za nosom, na mehkem nebu. Bolečina je hujša pri požiranju. Pri hudih oblikah bolezni je onemogočeno požiranje hrane, pijače, celo sline. Težave se lahko začnejo z znaki običajnega prehlada, zamašenega nosu ali so povezane s splošnim slabim počutjem, z visoko temperaturo, bolečinami v mišicah in glavobolom. Vsem naštetim simptomom se pridružijo še boleče in otekle bezgavke na vratu.
Veliko večino vnetij žrela lahko pričnemo zdraviti sami. Če se kljub običajnim ukrepom (počitek, pitje toplih tekočin ter uživanje blagih analgetikov) stanje slabša ali traja več kot nekaj dni in obenem opažamo še visoko temperaturo, je treba obiskati zdravnika. Priporočam pa previdnost pri odločanju o sredstvih, ki bi nam olajšala težave. Na trgu je namreč ogromno različnih sredstev za samopomoč, a prekomerno jemanje le-teh (po dve ali tri različne vrste pastil, še pripravek v razpršilu in podobno) izsuši sluznico in lahko podaljšuje težave.
Antibiotik je zdravilo, ki je učinkovito v boju proti bakterijskim povzročiteljem vnetij žrela. Pri virusnih vnetjih ne pomaga, ne zbija temperature in ne pomaga pri lajšanju bolečin. Za uvedbo antibiotika se odloči zdravnik po pregledu in preiskavah, ki so na voljo. Včasih je odločitev enostavna in hitra, drugič si pomagamo z odvzemom krvi in s pregledom laboratorijskih vrednosti ali s hitrimi testi za najpogostejšega bakterijskega povzročitelja – streptokok.
Januar, 2014