Prehlad ni vedno prehlad, lahko gre za hujše obolenje, zato bodimo pozorni. Če smo zboleli, ni treba počivati cele dneve, nekaj časa pa le poležimo in »čajčkajmo«. Izogibajmo se telesnim dejavnostim. Veliko več pozornosti v času prehlada namenimo našim dojenčkom in starejšim. O zamašenih noskih in drugih nevšečnostih sicer krasno barvite jeseni smo govorili s Petro Zajc, dr. med., spec. družinske medicine, iz ZD Ljubljana – Šiška.

Avtorica: Andreja Hergula

Moramo preprosti prehlad brez zapletov jemati resno in cele dneve počivati in piti čaj?

V večini primerov preprosti prehlad ne povzroča večjih zdravstvenih težav, in čeprav so znaki prehlada dražeči in neprijetni, navadno ne povzročajo takšne oslabelosti, da bi morali cele dneve ležati v postelji. Svetujemo počitek, ki je v pomoč oslabljenemu imunskemu sistemu, zato je dobro, da med prebolevanjem prehlada omejimo vsakodnevne dejavnosti in se izognemo večjim telesnim naporom, s tem pa zmanjšamo tudi možnost, da bi viruse razširili po svoji okolici.

Kakšne posledice pa nas lahko doletijo, če ob prehladu ne počivamo? 

S tem dodatno obremenjujemo imunski sistem, a kljub temu do zapletov prihaja le redko. Zaplete predstavljajo naknadne bakterijske okužbe, kot npr. vnetje sinusov, pljučnica, ob prehladu se lahko poslabšajo kronične bolezni. Vsi našteti zapleti potrebujejo obisk zdravnika za natančen pregled in predpis ustreznega zdravljenja.

Prehlad je s svojimi znaki zelo podoben gripi. Kje so tisti alarmi, da gre za nekaj več?

Drži, simptomi gripe so podobni tistim pri prehladu – boleče žrelo, zamašen nos z izcedkom, glavobol. Vendar pa simptomi pri gripi nastopijo naglo in so mnogo izrazitejši kot pri prehladu. Značilna je nenadna visoka temperatura, tudi do 40 stopinj Celzija, ki je pri prehladu ni oz. je tam le blago povišana, največja razlika pa je v splošni prizadetosti – zaradi gripe se počutimo slabo, izčrpano, imamo močno potrebo po počitku in spanju, značilne pa so tudi izrazite bolečine v mišicah, sklepih in v okolici oči.

Kaj resnejšega še lahko zamenjamo s prehladom?

Z bolečinami v žrelu in povišano temperaturo se kaže tudi angina, ki jo prepoznamo po značilnih belih oblogah oz. belih »otočkih« na mandljih ter steni žrela, ki jih povzroči bakterijsko streptokokno vnetje. Praviloma angino spremlja višja temperatura kot pri prehladu, ni pa nosnega izcedka in kašlja. Pomembno je, da pri bolečem žrelu z visoko telesno temperaturo pomislimo na angino, ker zahteva obisk pri zdravniku in predpis antibiotika.

Prehladu podobne znake imajo tudi oboleli z infekcijsko mononukleozo, ki jo povzroča epstein barr virus, poleg bolečin v žrelu pa jo spremljajo še povišana temperatura, utrujenost, otečene bezgavke, lahko pa tudi povečana jetra in vranica. Bolezen dokažemo laboratorijsko, izzveni pa brez posebnega zdravljenja.

Se običajni prehlad pri majhnih otrocih lahko razvije v kaj več (bronhiolitisi ipd.)? Je morda med razlogi tudi nezmožnost izpihovanja noska?

Majhni otroci so najbolj ogrožena skupina za zaplete ob prehladnih obolenjih, zlasti za resnejša obolenja dihal. Najbolj ogroženi so nedonošenčki, novorojenčki, dojenčki do tretjega meseca starosti in tisti, ki imajo prisotno kronično bolezen pljuč ali srca. Večjo dovzetnost  pripisujemo dejstvu, da se pri otrocih imunski sistem še vedno razvija in je zato bolj ranljiv za okužbe iz okolja, nekatere okužbe (npr. vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejši zaplet prehladnih obolenj pri otrocih) olajšajo tudi drugačne anatomske razmere in težje sodelovanje otrok pri zdravljenju, kot ste omenili recimo izpihovanje noska.

Zato je pri zdravljenju potrebno skrbno sodelovanje staršev, še bolj pa njihovo preventivno delovanje, kar pomeni, da se v sezoni prehladnih obolenj z otroki čim manj zadržujejo v prostorih z veliko ljudmi (npr. nakupovalni centri), da večkrat dnevno prezračijo bivalne prostore, skrbijo za higieno rok, omejijo obiske pri majhnih dojenčkih, bolne otroke pa zadržijo doma, dokler se ne pozdravijo, da preprečijo širjenje okužb po vrtcih in šolah.

Kako pa naj se pri prehladu ravnajo starostniki?

Tudi starostniki, še posebej tisti, ki so kronični bolniki, so bolj ogroženi, saj je s starostjo imunski sistem nekoliko manj odziven, pogosto pa so jim zaradi različnih obolenj predpisana tudi zdravila, ki imunski sistem namenoma zavirajo. Tudi zanje so priporočljivi prej omenjeni preventivni ukrepi, ob prehladu pa naj predvsem dovolj počivajo, skrbijo za zadostno pitje tekočin, ob sumu na zaplete prehlada ali poslabšanje kronične bolezni pa naj čim prej obiščejo zdravnika. Ne smemo pozabiti, da veliko starih staršev varuje bolne vnuke, tudi tu je potrebna pazljivost, sploh pri kroničnih bolnikih.

Nekateri pri prehladu prisegajo na naravno zdravljenje s čaji, limono, medom, ingverjem ipd., drugi pa takoj kupijo tablete. Kaj predlagate?

Zavedati se moramo, da noben vitamin ali prehranski dodatek ne more nadomestiti zdrave in uravnotežene prehrane, zadostnega uživanja tekočine, spanja vsaj 8 ur dnevno in zmanjšanja stresa, ki so ključni ukrepi za trden imunski sistem in našemu telesu v največjo pomoč pri prebolevanju prehlada. Z vsem ostalim si bomo le lajšali simptome, bodisi v naravni obliki ali pa v tableti.

Morda lahko iz prakse naštejete, kakšne napake delajo ljudje pri zdravljenju prehladov, morda kaj od »babičinih« nasvetov za telo ni ravno optimalno?

Zelo škodljivo je, če ljudje ob prehladu »za vsak primer« posegajo po domači zalogi antibiotikov. Antibiotiki ne morejo odpraviti prehlada, ker na viruse nimajo nobenega učinka, uničujejo samo bakterije. Z njihovo nekritično rabo pa ustvarjamo seve bakterij, ki so odporne proti številnim antibiotikom, kar je danes velik medicinski problem. Njihova raba je upravičena le pri dokazanih bakterijskih zapletih (npr. vnetju sinusov, gnojnemu vnetju srednjega ušesa), za kar naj se ob pregledu odloči zdravnik.

Od drugih pogostih napak bi omenila še pretirano zbijanje povišane temperature, saj je povišana telesna temperatura eden izmed naravnih obrambnih mehanizmov telesa, zato posegajmo po paracetamolu in drugih antipiretikih preudarno, zbijajmo predvsem temperaturo, ki je višja od 38,5 stopinj Celzija.

Od drugih zdravil bi opozorila še na uporabo aspirina pri otrocih, kjer se ga moramo izogibati zaradi sicer redkega, a nevarnega reyevega sindroma, ki prizadene otroška  jetra in možgane.

Pri »babičinih« nasvetih pa svetujem bolnikom s sladkorno boleznijo varčno uporabo medu, vsem pa odsvetujem uživanje alkoholnih pijač (recimo priljubljenih »močnejših« čajev z dodatkom žganja ali ruma), saj alkohol slabi delovanje imunskega sistema in povzroča dehidracijo, ki je med prehladom nezaželena.

Kakšen prehlad večkrat staknemo ravno v zdravstvenem domu, ko smo na rutinskem pregledu … Vaš komentar?

Drži, polne čakalnice ob sezonah virusnih obolenj so idealne za širjenje okužb, množica virusov in bakterij se preko zraka in predmetov, kot so kljuke, držala, stikala, zlahka prenaša s človeka na človeka. Zato bi tu poudarila pomen higiene kašlja, umivanja in razkuževanja rok ter izogibanje dotikanju ust, oči in nosu. Ob vrhuncu obolenj priporočam, da preložite vse tiste obiske pri zdravniku, ki niso nujni, če pa obolite z znaki prehlada ali gripe, pa se odpravite k zdravniku le, če se simptomi po treh dneh ne začnejo umirjati, oz. pri znakih zapletov prehlada ali ob poslabšanju kroničnih bolezni.

Ste vedeli, da …

hlad ni neposredni krivec za obolenje? Prehlad namreč že od nekdaj povezujemo s hladom, saj že sama beseda nakazuje na težave, povezane s preveč hlada (tudi v angleščini, ´cold´ – hlad). Po besedah dr. Zajčeve med ljudmi še vedno kroži veliko zmotnih prepričanj, recimo, da bomo zboleli, če nas zebe, če smo mokri ipd. Hlad ni neposredni krivec za obolenje, saj za okužbo potrebujemo stik z virusom, hlad le olajša virusom vstop v naše telo, ker oslabi imunski odziv, virusi pa tudi bolje preživijo v zraku z nižjim odstotkom vlage, to je v hladnih mesecih leta.