Zopet so pred vrati hladnejši dnevi, ki jih imajo nekateri radi, drugi spet ne, vsekakor pa so med tistimi, ki jim hladnejše obdobje prija, tudi respiratorni virusi.

Avtor: Anja Kuhar

Običajen prehlad pozna vsak, lahko pa nas prizadene tudi malce bolj zoprna gripa. Medtem ko oba sodita med bolezni zgornjih dihal, pa lahko okužbe v težjih primerih prizadenejo spodnja dihala in takrat govorimo o pljučnici in bronhitisu.

Kateri so tipični simptomi virusnih okužb, ki so pogostejše v hladnejšem obdobju leta, kako jih zdravimo, kdaj naj bomo še posebej pozorni in kdaj je dobro obiskati zdravnika, nam je zaupal prim. redni prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med. in svetovalec direktorja na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Katere so tiste najpogostejše bolezni oziroma obolenja dihal, ki v prihajajočem jesensko-zimskem času prežijo na nas?

V prihajajočem času so to najpogosteje bolezni, ki so večinoma povezane z virusnimi okužbami dihal. Govorimo o raznih prehladih, pa z zdravstvenega stališča o resnejši gripi, najtežje stanje pa je z virusi povzročena pljučnica.

Ob vsem tem pa ljudem zdravstvenih težav ne povzročajo samo virusne okužbe same po sebi,  pač pa tudi z virusi sprožena poslabšanja nekaterih kroničnih bolezni. Med njimi omenimo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), astmo in bronhiektazije. Ne pozabimo tudi, da se večina pljučnic začne z virusno okužbo dihal. Ti virusi oslabijo imunski odziv pljuč, ki postanejo dovzetnejša za bakterijsko okužbo, čemur sledi bakterijska pljučnica. Seveda pa lahko tudi sami virusi povzročijo pljučnice, ki so neredko izjemno težavne, dolgotrajne in lahko trajno okvarijo pljuča.

Omenili ste nekaj mogočih virusnih okužb dihal. Kako in kje pa jih človek najlažje dobi?

Okužimo se lahko tako, da viruse vdahnemo z okuženim zrakom, še pogosteje pa jih v telo lahko vnesemo z okuženimi rokami, in sicer preko nosu ali ust. Možnosti za to se povečajo, če se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je zbranih veliko ljudi, kot so npr. nakupovalna središča, kinematografi, javna prevozna sredstva in podobno. Ob tem se sklene neugoden krog: okuženi ljudje okužijo druge ljudi, ti nato spet nove in okužba z virusi se bliskovito, eksponentno širi.

Respiratorni virusi verjetno med ljudmi krožijo celo leto, toda zakaj jih je v hladnejšem obdobju leta toliko več oziroma zakaj ravno v tem času lažje staknemo okužbe dihal?

V hladnejšem času se ljudje več časa zadržujemo v zaprtih prostorih kakor na svežem zraku. Na prostem namreč težje najdemo ali srečamo te viruse.

Virusnih okužb dihal poznamo lepo število, toda ali lahko navedete vsaj okvirno, približno kako dolga je inkubacijska doba po okužbi z virusom?

Virusne okužbe dihal se tipično razkrijejo nekaj dni do največ en teden po vnosu virusa v telo. Tudi pozdravimo se hitro, načeloma v enem tednu, mogoče pa je, da so nekateri bolniki še naslednjih nekaj tednov utrujeni in telesno slabše zmogljivi. Tudi kašelj se rad zavleče in traja še nekaj tednov po siceršnjem ozdravljenju gripe.

Simptomi virusnih okužb dihal so verjetno znani skoraj vsakomur, pa vendar, kateri so tisti najpogostejši tipični simptomi?

Simptome virusnih okužb dihal poznamo vsi. Kdo pa še ni bil prehlajen? Takrat nam teče iz nosu, kihamo, boli nas glava ali celo telo, kašljamo in morda tudi kaj izkašljamo, za prsnico nas peče. Če virusi ‘udarijo’ v prebavila, nam je lahko slabo, boli nas v žlički, napenja nas ali pa se pojavi driska.

Ti simptomi so najbolj značilni, manj pa je znano, da lahko virusi povzročijo tudi vnetje srčne mišice. To je potencialno zelo nevarno, saj lahko virusi povzročijo hudo in trajno okvaro srca, ki se lahko v izjemnih primerih konča tudi s transplantacijo srca, sicer bolnik umre v srčnem popuščanju. Tudi zato zdravniki priporočamo mirovanje v času prehlada, saj s tem zmanjšujemo možnost srčne okvare pri morebitnem miokarditisu, ki lahko v začetku poteka brez posebnih opozorilnih znakov. Ta nasvet priporočamo vsem ljudem, saj vnetje srčne mišice neredko srečamo tudi pri mladih, drugače popolnoma zdravih ljudeh.

Posebno pozornost na znake okužbe dihal pa priporočamo bolnikom z astmo ali s KOPB, saj ti žal praviloma preidejo v poslabšanje osnovne bolezni. To poslabšanje astme ali KOPB morajo biti bolniki sposobni hitro zaznati, da ga pričnejo čim hitreje zdraviti. Gre za nadvse pomembno ‘samozdravljenje poslabšanja astme ali KOPB’, ki se ga bolniki (poleg številnih drugih koristnih podatkov) priučijo v šoli astme ali šoli za KOPB, ki poteka na Golniku ter seveda še v mnogih drugih medicinskih centrih.

Da bi se okužbam izognili, obstaja kar nekaj ukrepov pri njihovem preprečevanju, ki se jih lahko držimo. Kaj svetujete?

Seveda je cepljenje proti gripi priporočljivo za vse, še zlasti pa za bolnike s kroničnimi boleznimi, če so starejši in imajo poleg osnovne še druge pridružene bolezni. Predvsem bolniki s KOPB ali z drugimi kroničnimi boleznimi naj se v hladnejšem času raje izogibajo prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi. Vsem pa svetujemo redno umivanje in še bolj razkuževanje rok.

Omenili ste cepljenje in nekatere higienske ukrepe, pogosto pa zasledimo tudi, kako pomembno je okrepiti imunsko odpornost. Na kakšen način se torej še lahko zaščitimo proti okužbam dihal v hladnejšem obdobju?

Priporočljivo je cepljenje proti pnevmokoku, vendar seveda le pri ogroženih skupinah ljudi.

Sicer pa številna sredstva, ki jih na široko priporočajo na internetu in drugod, kot so različni rastlinski pripravki (npr. ameriški slamnik) ali pa številne alternativne metode, ki jih ponujajo za ‘povečanje imunosti’, nimajo znanstveno dokazanih učinkov. V lekarni vam bodo morda ponudili homeopatske kapljice za nos, vendar te ne delujejo. Karikirano – če jih kupite, vas bodo potegnili za nos.

Verjetno ni treba ob vsakem znaku prehlada drveti k zdravniku. Kako se lahko zdravimo doma, sami, če smo zboleli za okužbo dihal?

Če smo sicer zdravi, se bomo večinoma zdravili sami – s čaji ali z drugimi brezalkoholnimi napitki, aspirinom (ki ga ne priporočamo pred 18. letom starosti, v tem primeru naj bolnik jemlje paracetamol) in mirovanjem. Bolnik naj ne jemlje antibiotikov, saj ti ne zavirajo virusov! Zdravniki se v sicer resnejših primerih odločijo za prava protivirusna zdravila, kar pa je domena bolnišničnega zdravljenja. Kar pa se tiče številnih tako imenovanih ‘naravnih’ zdravil, kot so črna redkev, rdeča pesa, ingver in podobno, so neučinkovita. Tudi vitamina C dobimo dovolj v vsakdanji prehrani in ga ob gripi ni treba dodajati.

Torej je najbolje, da virusne okužbe dihal odležimo doma, razen v primeru, če se naše stanje poslabša. Kdaj je torej vseeno pametno obiskati zdravnika?

Seveda ne ob vsakem prehladu, ker bi to povzročilo ‘zlom’ zdravstvenega sistema, vsekakor pa bi zdravnikom tako jemali čas, ki bi ga bolje uporabili za resnejše bolezni. K zdravniku se sicer zdravi ljudje podamo, če traja visoka telesna temperatura več dni, če nastopi zmedenost, bolečine v prsih, težja sapa ali krvavo izkašljevanje, pa tudi v primeru, če se nam kronična pljučna bolezen zaradi viroze pomembneje poslabša. Obisk pri zdravniku namreč pomeni čakanje v čakalnici, kjer so nedvomno tudi drugi ljudje z virusnimi okužbami in lahko zaradi nepotrebnega obiska staknemo hudo virozo, zaradi katere pa bo res potreben ponoven pregled, če ne celo obisk bolnišnice.