Iščite po prispevkih
Avtor: Anja Kuhar
Zdravilna arnika, lat. arnica montana, je zaščitena rastlina, doma v Alpah Srednje Evrope, ki jo najdemo po celi stari celini. Rastlina zraste do višine 60 cm, zanjo pa so značilni rumeni cvetovi grenkega okusa, ki puščajo rdečkasto sled, ter listi, ki spominjajo na regrat.
Naravno zdravilo za …
Ker arnika učinkovito zdravi sto in eno bolezen, jo nekateri radi imenujejo tudi ‘kraljica domačih zdravil’. V prvi vrsti arnika širi žile in pomaga pri prekrvaviti, pospešuje celjenje ran, deluje protivnetno in čisti organizem. Tako je uspešna pri blaženju posledic revmatičnih obolenj, pa pri odstranjevanju krvnih strdkov pri izpahih in izvinih, pri katerih zmanjšuje tudi otekline in preprečuje nastajanje modric. Zaradi protivnetnih lastnosti in pomoči pri celjenju jo s pridom uporabljamo pred in po posegih. Pomaga tudi pri težavah s hemoroidi, ter blaži pike žuželk in ožigalkarjev, pomaga pri turih, mozoljavosti in sončnih opeklinah.
Uporabljamo …
Zdravilni so predvsem njeni cvetovi, včasih pa tudi steblo in korenika, ki jo moramo izkopati še pred cvetenjem. Zdravilo lahko pripravimo v obliki tinkture, olja ali cvetov, notranji uporabi pa se zaradi neprijetnih stranskih učinkov raje izogibajmo.
Kdaj se ji izognemo …
Prekomerna uporaba, predvsem notranje uživanje, ni priporočljivo. Povzroči lahko namreč težave s prebavo, vnetje želodčne in črevesne sluznice ter slabost in bruhanje. Vpliva tudi na hitrejši srčni utrip in lahko povzroči težave z dihanjem. Dolgotrajna zunanja uporaba lahko povzroča vnetje kože in ekceme.
Pripravimo sami
Arnika cveti od julija do avgusta, ko cvetove tudi nabiramo. Pred uporabo jim odstranimo zelene ovojne listke ter jih posušimo na soncu in shranimo v temnih prostorih.
Za pripravo arnikinega olja cvetove namočimo v olje in jih pustimo na soncu toliko časa, da postane rdeče.
Tinkturo pa pripravimo tako, da za dva tedna namočimo 10 g cvetov v 100 g alkohola, precedimo in shranimo v temnem prostoru.
Ognjič, lat. calendula officinalis, je po videzu in lastnostih arniki podobna rastlina. Zraste do višine 60 cm, krasijo pa jo rumenooranžni cvetovi, ki cvetijo med junijem in septembrom.
Ljudsko izročilo
Ognjič se pojavlja tudi pod imeni, kot so babji prstanec, primožek, kalendula, ringelc, meseček, sončica itd., njegove zdravilne lastnosti pa so poznali že Rimljani. Te so mu dali tudi prvo ime, calendula, saj so verjeli, da zacveti vsak prvi dan v mesecu, imenovan calendae. Naše babice so mu pravile vremenar, saj naj bi v primeru, da ognjičevi cvetki ostanejo zaprti do osme ure zjutraj, tisti dan deževalo. Poleg napovedovanja vremena pa so mu v srednjem veku pripisovali tudi zaščitne lastnosti, saj naj bi posipanje ognjiča pod in na posteljo pregnalo zle duhove in prinašalo preroške sanje.
Naravno zdravilo za …
Ker deluje protivnetno, protibakterijsko in protivirusno, je spekter ognjičevega delovanja skoraj tako širok kot pri arniki, le da je uporaba ognjiča varnejša.
Ognjič pomaga pri čiru na želodcu, ga umirja, pospešuje izločanje žolča in uravnava raven holesterola v krvi. Uspešen je tudi v čiščenju organizma, saj pospešuje potenje in izločanje seča. Da je učinkovit v celjenju ran, pa so vedeli že v prvi svetovni vojni, ko so ga polagali nanje. Ognjič namreč zaustavlja krvavitve, spodbuja rast novih celic, zdravi odrgnine, otekline, modrice in preležanine. Blagodejno vpliva na vnete sluznice, hemoroide in vnetje zadnjika. Zdravilno vpliva tudi na akne, pomiri suho kožo, ki jo ščiti pred soncem in zunanjimi vremenskimi vplivi, zdravi bradavice in ture ter učinkovito odpravlja glivična obolenja. Uravnava tudi ženske hormone in pomaga pri simptomih menopavze.
Uporabljamo …
Pri ognjiču se večinoma uporabljajo značilni cvetovi, iz katerih pripravimo zeliščni poparek, tinkturo, olje, maslo itd. Lahko ga tudi vmešamo v solate, rižote in juhe, da nam popestri jedilnik, vendar bo bolj kot s svojimi zdravilnimi lastnostmi prispeval s prelepo oranžno barvo. Zasajen na vrtu pa odganja škodljivce.
Pripravimo sami
Poparek pripravimo tako, da dve žlici posušenih ognjičevih cvetov prelijemo z vrelo vodo in čez deset minut precedimo. Lahko ga zaužijemo, vanj namočimo obkladke ali pa si z njim umijemo obraz.
Če pa želimo pripraviti tinkturo, 10 g posušenih cvetov namočimo v 200 ml alkohola.
Kdaj se mu izognemo …
Zaradi vpliva na hormone se uporaba ognjiča odsvetuje ženskam, ki bi rade zanosile, saj uničuje semenčice in vpliva na menstrualni cikel. Predvsem pa naj se mu izogibajo nosečnice, saj ognjič škodi zarodkovim celicam in lahko v najslabšem primeru povzroči celo splav.
Nizek, zimzelen grm brina, lat. juniperus communis, lahko v višino doseže tudi do 10 m. Znan je po svojih črno-modrikastih jagodah, ter po bodičastih, iglastih listih.
Ljudsko izročilo
Brinu je dala ime ptička brinovka, ki se rada sladka z njegovimi jagodami, med ljudmi pa se pojavlja tudi pod imeni bancur, črna smreka, smolj in smelinovec.
Že od nekdaj so brinu pripisovali zaščito pred zlom in odganjanje zlih duhov, kar je zelo razširjeno predvsem v slovanskem svetu, zato ga pogosto najdemo na pokopališčih. Spomnimo se le brinovega kola, ki naj prebije vampirjevo srce. Brin naj bi ljudem tudi pomagal razlikovati laž od resnice, odganjal pa naj bi tudi kugo.
Naravno zdravilo za …
Brin deluje protivirusno in protibakterijsko, zaradi česar je idealna pomoč predvsem pri prehladih in razkuževanju dihal, blaži pa tudi kašelj in krepi imunski sistem. Zaradi svojega protivnetnega delovanja je učinkovit pomoč pri revmatičnih obolenjih, bolečih sklepih in mišicah. Ker draži sečne organe, deluje odvajalno in pomaga tudi proti potenju, razkužuje vnet sečni mehur in čisti organizem. Pomaga pri želodčnih težavah, kot sta napenjanje in zgaga, znižuje nivo krvnega sladkorja in zdravi hemoroide. Ker učinkovito pomaga tudi proti aknam, mastni koži in celulitu, ga kozmetična industrija s pridom vključuje v svoje izdelke.
Uporabljamo …
Iz brina lahko pripravimo olje, zrele jagode lahko žvečimo, posušene pa pripravimo v poparku, ki ga uporabljamo zunanje ali notranje. Brinove jagode lahko zakuhamo tudi v razne omake ali pa pripravimo brinjevec, žganje, nenazadnje je brin glavna sestavina gina.
Pripravimo sami
Zrele brinove jagode nabiramo jeseni, pri čemer ne pozabimo na močne rokavice, saj so brinove iglice zelo bodeče. Poparek pripravimo iz jedilne žlice v senci posušenih jagod ter vrele vode. Lahko ga zaužijemo, si pripravimo obkladek ali pa si naredimo inhalacijo, morda celo sedečo kopel.
Kdaj se mu izognemo …
Ker brin draži sečni mehur, se odsvetuje vsem, ki jih pestijo težave z ledvicami. Izogibajo naj se mu tudi nosečnice, ker naj bi povzročal splav. Da pa zmanjšuje plodnost, so vedeli že Indijanci, kar so obrnili sebi v prid in ga uporabljali kot sredstvo za preprečevanje nosečnosti.
Evkalipt
Modri gumijevec, lat. eucalyptus globulus, domuje v Avstraliji, Evropa pa ga je spoznala šele v 19. stoletju. Drevo lahko zraste vse do 100 m, kar ga prišteva med najvišja na svetu. Njegovi listi so modrozelene barve, najbolj prepoznaven pa je njegov močan osvežilen vonj.
Naravno zdravilo za …
Evkaliptus deluje antiseptično, protivnetno in protibolečinsko. Najbolj nam je znan kot prva pomoč pri gripi in prehladih, saj ugodno vpliva na dihalni sistem, hkrati pa spodbuja izločanje sluzi in olajšuje izkašljevanje ter čisti dihalne poti. Pomaga tudi pri vnetem žrelu, težavah zaradi astme, bronhitisa in vnetja sinusov, ter odpravlja glavobol. Učinkovit je tudi pri bolečih mišicah in sklepih, saj deluje hladilno, blaži bolečine in spodbuja regeneracijo. Tako je v veliko pomoč vsem, ki imajo težave z revmatičnimi obolenji. Pospešuje tudi celjenje ran in pomaga pri zdravljenju aken.
Evkaliptus deluje tudi kot naravni repelent, saj odganja insekte, hkrati pa pomaga tudi pri pikih žuželk in odpravlja gliste.
Uporabljamo …
Eterično olje se pridobiva iz svežih listov in vejic, in sicer s parno destilacijo. Uporabljamo ga lahko v obliki inhalacij, kopeli, savn, obkladkov in mazil, kozmetična industrija pa ga rada vključuje v produkcijo mil, parfumov in krem.
Kdaj se mu izognemo …
Evkaliptus se, kot ostala opisana naravna zdravila, odsvetuje nosečnicam, pomembno pa je opozoriti tudi na to, da v prevelikih količinah lahko postane nevrotoksičen.
Vražji ali hudičev krempelj, lat. harpagopyhtum procumbens, raste v puščavski Afriki, predvsem v Namibiji, Evropa pa ga je spoznala v začetku 19. stoletja. Korenine rastline, znane tudi pod imenom repuš, v globino segajo celo do 2 metrov, zanjo pa so značilni bodičasti plodovi, ki so resnično videti kot nekakšni krempeljci, po čemer je rastlina tudi dobila ime.
Naravno zdravilo za …
Vražji krempelj glede na svoje številne lastnosti ni prav nič vražji. Med ljudmi je najbolj znan kot pomoč pri revmi, lumbagu, bolečinah v sklepih itd., saj ima izrazito protivnetne lastnosti. V zadnjem času je med ljudmi toplo sprejet kot naravna zamenjava za medicinske kortikosteroide. Zmanjšuje tudi otekline in bolečine, sprošča napete mišice, spodbujal naj bi celo rast hrustanca, zaradi česar je priljubljen med ljudmi, ki jih pesti osteoartroza. Ker deluje na sečno kislino, ga s pridom uporabljajo tudi bolniki s putiko.
Poleg tega znižuje holesterol, uravnava krvni sladkor, odpravlja migrene in vročine, učinkovit pa je tudi pri želodčnih, prebavnih, žolčnih in ledvičnih težavah.
Uporabljamo …
Zdravilna je predvsem korenina vražjega kremplja, ki se, narezana na kolobarje, suši na soncu. Iz nje lahko pripravimo poparek, ki lajša težave, pa tudi tinkturo.
Čaj iz vražjega kremplja pripravimo iz žlice posušene korenine, prelite z vrelo vodo, ki jo po 8–12 urah precedimo.
Kdaj se mu izognemo …
Uporaba repuša se odsvetuje nosečnicam ter ljudem, ki imajo težave s srcem.